Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
12. 10. 2021, ko je izvršitelj pri dolžniku opravil rubež, terjatev upnika še ni bila poravnana. Izvršitelj je zato tega dne utemeljeno opravil rubež, stroški, ki so bili povezani z opravo tega izvršilnega dejanja, prav tako pa tudi drugi stroški izvršitelja, ki so nastali v zvezi z vpisom zadeve v evidenco izvršitelja in v zvezi s pripravo na rubež, in ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 3. 1. 2022, pa so bili potrebni za izvršbo in jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo v plačilo dolžniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ).
Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine obdolženčevega (specialnega) povratništva utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri obdolžencu za osebo, ki ji izvrševanje kaznivih dejanj predstavlja način življenja in preživljanja, zato izrečene kazenske sankcije ne gre spreminjati obdolžencu v korist.
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Za prekinitev se bo odločilo, če je drugi postopek že v teku in če je pričakovati, da bo kmalu zaključen. Pri tem mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevajoč pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je torej v dispoziciji sodišča, ne stranke.
ukrepi po zpnd - nasilje v družini - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izvrševanje lastninske pravice - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške
V postopkih po ZPND se odloča s stopnjo verjetnosti. Izvedeni dokazi so z visoko stopnjo verjetnosti potrdili, da je srž spora med pravdnima strankama delitev skupnega premoženja (hiša in avtomobil), zato (oba) udeleženca aktivno izvajata različna dejanja, s katerimi bi pridobila ugodnejše položaje, ko bo do delitve dejansko prišlo, kar povzroča konflikte v njunih medsebojnih odnosih. Nobenega fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, kot ga opredeljuje ZPND, ni v tem njunem sicer konfliktnem odnosu.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo, da tudi nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji (v zvezi s skupnim premoženjem) generira konfliktna medsebojna razmerja med udeležencema, moral pa bi, enako pa velja za predlagateljico, rešitve udejanjiti s sporazumom ali z začasno ureditvijo razmerij v okviru nepravdnega postopka do dokončne delitve skupnega premoženja.
ZGD-1 člen 387, 390, 394, 398. ZSReg člen 41, 41/1. OZ člen 96.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis v sodni register po uradni dolžnosti - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - pravni interes za tožbo - učinek ničnosti odločbe - učinek razveljavljenega sklepa - učinkovanje ex tunc in ex nunc - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - razlogi za ničnost
Ker tožeča stranka že v drugem postopku s tožbo zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepa o prenosu delnic, nima pravnega interesa, da bi zahtevala tudi ničnost vpisa sklepa v sodni register v tej pravdi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da vpis vsebine sodbe skladno s 398. členom ZGD-1 nima enakih učinkov kot ugotovitev sodišča o ničnosti registrskega vpisa sklepa o prenosu delnic. Namen določbe 398. člena ZGD-1, da se vsebina pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa vpiše v register, je prav ta, da se objavi neveljavnost tega sklepa in s tem doseže enak učinek, kot bi ga dosegli s sodbo o ugotovitvi ničnosti registrskega vpisa oziroma na tej podlagi opravljenim izbrisom vpisanega sklepa skupščine.
Ker izgradnja novega stanovanjskega kompleksa na območju spornih nepremičnin ni prešla v kavzo pogodbe, za odločitev o zadevi tudi niso bistvene okoliščine glede zmanjšanja transakcij z nepremičninami in manj izdanih novih gradbenih dovoljenj, kreditnega krča, stečaja gradbenih podjetij in zmanjšanja predvidenih gradbenih površin. Na sklenitev glavne pogodbe bi sicer lahko vplivalo zmanjšanje obsega kreditiranja s strani bank, vendar toženka trditve o tem, da naj bi imela finančne težave s poplačilom kupnine, ni podala. Prav tako za preostale navedene okoliščine konkretizirano ne pojasni, kako so vplivale na domnevno nezmožnost toženke s tožnico skleniti glavno pogodbo in izpolnitev preostalih pogodbenih obveznosti.
sklep o stroških - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - neopravičen izostanek z naroka
Kljub takšnim pravnim poukom pa obdolženec na narok 26. 10. 2022, kljub izkazanemu vabilu ni prišel, opravičilo pa je na pošto oddal šele tisti dan, ko bi se moral že zglasiti na sodišču. Pa tudi razlog, ki ga je obdolženec navajal kot opravičilo, ni opravičljiv saj, kot je to navedlo že prvostopno sodišče, ni šlo za nenadno, nepredvidljivo bolezensko stanje. Glede na navedeno in ostale razloge, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov v točki 4 izpodbijanega sklepa navedlo že prvostopno sodišče, in ko tudi pritožbi priložen karton medicinske rehabilitacije, iz katerega izhaja kontrolni pregled 7. 10. 2021 (in torej niti ne 26. 10. 2021, ko bi se obdolženec moral zglasiti na sodišču), ne izkazuje obdolženčeve upravičene odsotnosti, pritožba s prikazovanjem, da je sodišče obdolžencu neupravičeno naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, nikakor ne more biti uspešna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057840
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 98, 98/5, 402, 402/3.
prekinitev dela - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - kazen zapora - objektivni razlogi - delo v tujini - COVID-19 - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Ob odsotnosti objektivnih razlogov, ki bi obsojencu onemogočali opravo dela v splošno korist, ki jih tudi sicer zagovornik konkretizirano niti ne zatrjuje, je namreč kakršnokoli podaljšanje roka (tudi upoštevaje številne sprejete "COVID-19" predpise, ki so zaradi epidemije omogočali takšno podaljšanje) neutemeljeno.
preživljanje otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - premoženjsko stanje - razporeditev preživninskega bremena - zavrnitev predloga
Odločitev je pravilno oprta na 197. člen DZ, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža preživnino, določeno z izvršilnim naslovom, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
ZPIZ-2 člen 39a, 133, 159, 159/1, 159/2.. ZDavP-2 člen 93, 93/4.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - plačani prispevki za socialno varnost - izpolnjevanje pogojev
Za rešitev sporne zadeve je ključna ugotovitev, da tožnica nima poravnanih prispevkov za čas od 1. 7. 2010 dalje. Že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe za priznanje pravice, kot jo uveljavlja s tožbo. Ključno je namreč, da po podatkih, ki jih je uporabila tožena stranka, dopolnjena pokojninska doba znaša 33 let, 3 mesece in 23 dni. V primeru, da se prišteje bolniški stalež in porodniški dopust v trajanju 1 leto 7 mesecev in 12 dni, potem znaša pokojninska doba 34 let, 11 mesecev in 5 dni. Če pa bi upoštevali še ostalo obdobje v trajanju 2 leti, 4 mesece in 18 dni, bi znašala pokojninska doba 37 let, 3 mesece in 23 dni. Ker je bil v letu 2017 pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine in s tem v zvezi tudi pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine dopolnjenih 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi če bila upoštevana navedena doba, tožnica ne bi izpolnila zahtevanega pogoja.
zapuščinski postopek - dokazi in izvajanje dokazov - uradne poizvedbe o računih v evidencah
Ugotavljanje morebitnih zlorab v zvezi z zapustnikovim denarjem v času njegovega življenja ni predmet obravnave v zapuščinskemu postopku, zato zapuščinsko sodišče dokazov, ki bi jih stranka potencialno lahko uporabila v pravdnem postopku, ne izvaja.
ZPND člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNP-1 člen 42.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - psihično nasilje - tehtanje pravic - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev predloga stranke - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
V primeru, ko je nepristranskost sodišča postavljena pod vprašaj, je ustrezno pravno sredstvo predlog za izločitev sodnika. Pritožniki ga niso podali, zato s tovrstnimi očitki v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Kršitev (t. i. protispisnost), je napaka tehnične narave, če sodišče pri prevzemanju vsebine listin ali zapisnikov v razlogih odločbe tem dokumentom pripiše drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici. Pritožba ne pove, vsebino katere listine v spisu naj bi sodišče prve stopnje v sklepu napačno povzelo, kakšna je njena pravilna vsebina in zakaj je to odločilno dejstvo, zato je smiselno uveljavljana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti) zatrjevana pavšalno.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, ki je lahko tako fizično kot psihično in da prav vsako neprijetno, nevljudno ali nekulturno obnašanje še ne pomeni nasilja v smislu ZPND. S tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja in dodaja, da so ukrepi po ZPND namenjeni varovanju pravic in zaščiti žrtev nasilja, pri čemer pa ti ukrepi praviloma posegajo v nekatere pravice storilca, zato je treba vselej opraviti tehtanje med tema dvema sklopoma pravic. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora psihično nasilje, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND, dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
Pritožbene navedbe, da je ZPND usmerjen v varovanje dostojanstva človeka in nedotakljivosti njegove duševne celovitosti, držijo le delno. Prav vsak napad na dostojanstvo ali duševno celovitost (npr. občasna verbalna žalitev, posmeh ali pomanjkanje izkazovanja spoštovanja) sam po sebi še ne more biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND, prav tako sama po sebi za izrek ukrepa ne zadošča kršitev nedotakljivosti stanovanja ali kršitev zasebnosti.
Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so ravnanja nasprotnega udeleženca za predlagatelje neprijetna, stresna in jim povzročajo stisko (kar se je izkazalo tudi ob zaslišanju druge predlagateljice, ki je na naroku jokala), pa v konkretnem primeru pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca objektivno gledano niso takšna, da bi jih bilo mogoče opredeliti za psihično nasilje v smislu ZPND.
Povzročitev škode sama po sebi ne more biti podlaga za ukrepanje po ZPND, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec naredil škodo na vratih.
Izoliran dogodek razbijanja po vratih, četudi bi se res zgodil, bi lahko pomenil nedostojno obnašanje, morda kršitev javnega reda in miru, ne pa tudi nasilja v smislu ZPND.
Četudi je nasprotni udeleženec res brez utemeljenega razloga odstranil kljuke in/ali vrata, je to morda kršitev pravil o upravljanju solastne stvari ali kakšne druge obligacijske pravice, ne pa nasilje (ne zatrjuje se, da bi pri teh menjavah kogarkoli napadel, da bi npr. odrival ali kakorkoli fizično ogrožal predlagatelje). Tudi prekinitev stikov z otrokoma že pojmovno ne more biti nasilje, četudi je najbrž res stresno za otroka.
izpraznitev in izročitev stanovanja - aktivna legitimacija - dejanska etažna lastnina - nerazdeljena solastnina - izročitev stvari v posest
Ker zakon solastniku omogoča lastninsko tožbo neodvisno od drugih solastnikov na celi stvari, lahko tožeče stranke zahtevajo izročitev stvari v svojo posest in ne tudi v soposest drugega solastnika.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - pretekla raba zemljišča - izpodbojna zakonska domneva - dopolnitev izvedenskega mnenja
Predlagateljica kot lastnica stavbe, ki jo je zgradila na tujem zemljišču, je trdila in v postopku na prvi stopnji tudi dokazala, da njena solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni pravilno vknjižena (vknjižena je le kot solastnica do 1/4, ne pa na ostalem pripadajočem zemljišču), to je poleg dejstva, da gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003 edini pogoj za vodenje postopka po določilih ZVEtL-1.
ZVEtL-1 ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču, ampak sodišču daje podlago, da najprej ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, nato pa še, ali so lastniki stavbe po materialnem pravu, ki je veljalo do uveljavitve SPZ pridobili lastninsko pravico na tem zemljišču.
Na podlagi prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje stavbe oziroma upravnih dovoljenj, ni mogoče določiti obsega zemljišča, ki naj bi bilo v času gradnje neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Upravna dovoljenja ne obstajajo, prostorski akti pa ne vsebujejo sestavin, iz katerih bi bilo mogoče to ugotoviti. Zato je logičen zaključek, da se je sodišče v zvezi z obsegom zemljišča z normalno redno rabo stavbe prvenstveno oprlo na rabo in namen predlaganega zemljišča.
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe.
povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - kršenje človekovih pravic - nesklepčen tožbeni zahtevek - nekonkretiziran tožbeni zahtevek - trditveno in dokazno breme - izvajanje dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - elementi odškodninske odgovornosti - pavšalne navedbe - mladoletnik - upravičenec za uveljavljanje pravic - zakoniti zastopnik
Ker v civilnem postopku izvedba dokaza ne more nadomestiti trditev, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi tožnica, če bi bila zaslišana, lahko sodišču izpovedala, kako je potekala izdelava izvedenskih mnenj.
Zmotno je pritožbeno materialnopravno naziranje, da je razmerje med tožnico, sodiščem in izvedencem pogodbeno razmerje. Četudi je res, da stranka, ki predlaga postavitev izvedenca, založi stroške zanj, pri tem ne gre za pogodbeno razmerje, temveč za del sodnega postopka. Izvedenca postavi sodišče, ki tudi izbere osebo izvedenca.
Sodišče je drugega tožnika obravnavalo kot stranko postopka, kar pomeni, da je kljub mladoletnosti nosilec pravic in obveznosti, vključno z obveznostjo povrnitve stroškov. Tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da kadar mladoletna oseba nastopa kot stranka, mora v primeru neuspeha v postopku nositi stroškovno breme.
ZPP-77 člen 154, 154/1, 155, 155/1, 156, 156/1, 158, 158/1.
izpolnitev obveznosti s strani tretjega - plačilo s strani tretje osebe - pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa med pravdo - zavrženje tožbe - pravdni stroški po uspehu - stroški postopka po načelu krivde - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - solidarna obveznost - umik tožbe takoj po plačilu terjatve - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Glede na dejanske okoliščine je prvo spoznanje, da je tožnica odločala o poteku (usodi) pravdnega postopka, potem ko je prejela plačilo od B. B. kot tretje osebe. Imela je več možnosti. Prva možnost je bila, da zavrne plačilo, kar bi pomenilo, da bi se pravda nadaljevala do dokončne meritorne odločitve, druga možnost je bila, da bi od tožencev pridobila soglasje za sprejem plačila zatrjevanega dolga v smislu pripoznave terjatve oziroma zahtevka, kot ga je uveljavljala v pravdi, in tretja možnost, ki jo je udejanjila, pa je bila, da sprejme plačilo od tretje osebe, s tem, da je bila pravna posledica takega ravnanja, da je izgubila pravni interes za tožbo oziroma nadaljevanje postopka zoper toženca. Zavrženje tožbe je torej izključna posledica ravnanja (odločitve) tožnice, ki je sprejela plačilo terjatve od tretje osebe, zato mora povrniti tožencema pravdne stroške.
Določbe 158. člena ZPP v konkretnem primeru ni moč uporabiti, ker ni bil izdan sklep o umiku tožbe, marveč sklep o zavrženju tožbe, ob tem, da toženca nista plačala terjatve, terjatve tudi nista pripoznala, sodišče prve stopnje pa je pravilno razlogovalo, ko je v postopku ugotovilo, da sta toženca nasprotovala umiku tožbe, s tem, da sta toženca po vložitvi predloga za umik tožbe tudi vseskozi zahtevala, da jima tožnica povrne pravdne stroške.
začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059823
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2, 249/3. ZKP člen 277, 277/1, 373.
ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje davčne zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - dokazno breme
Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje grajanim ugotovitvam sodišča prve stopnje. Zlasti zaradi pravilno postavljenega materialno pravnega izhodišča pri zatrjevanih kaznivih dejanjih v obtožnici, ki po drugem odstavku 249. člena KZ-1 ni v opustitvi prijave katerih koli dohodkov, ampak dohodkov, ki so bili v določenem obdobju in na določen način ali z določeno dejavnostjo pridobljeni. Glede na tako določeno časovno in funkcionalno ciljnost storilčevega ravnanja se ključni ugotovitvi sodišča prve stopnje o tem, da po opravljeni preiskavi ni dokazov, da je obdolžena ravno v obdobju 2011 do 2013 pridobila dohodke, ki jih nato ni prijavila in da so bili ti dohodki pridobljeni od drugih virov oziroma dejavnosti od tistih, ki jih je obdolžena navajala v svojem zagovoru, izkažeta za pravilni.