začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - skrb za otroka - starševska skrb - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki med očetom in otrokom - začasna ukinitev stikov
Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Ogroženost kot pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka je podana, če otrok utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj.
Začasna odredba ne more biti izdana na „zalogo“ oziroma za vsak primer, če se oče ne bi več želel podrejati navodilom strokovnjakov.
začasna odredba - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - čas trajanja zavarovanja
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena ZIZ). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člen ZIZ).
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3.. ZDen člen 88.. OZ člen 92.. ZPP člen 2, 184, 184/4, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. 353.
ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - posledice ničnosti - nedopustnost razpolaganja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - prepoved razpolaganja z nepremičninami - dokaz z izvedencem - parcelacija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi očitek toženih strank, ponovljen v pritožbi, da je odločitev o parcelaciji sporne nepremičnine nepravilna, ker lahko parcelacijo zahteva le lastnik nepremičnine, in da gre za nedovoljen poseg v lastninsko pravico drugega toženca. Kot je pojasnilo, je bilo zaradi ugotovljene delne ničnosti pogodbe potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, individualizirati predmet vknjižbe v zemljiško knjigo, s čimer bo lahko parcela spet postala last prve tožene stranke in bo tako lahko predmet odločanja v denacionalizacijskem postopku. Z odločitvijo o opravi parcelacije ni moglo priti do kršenja pridobljenih pravic drugega toženca, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporno nepremičnino uporabljal na podlagi ničnega pravnega posla in zato posledično ni mogel pridobiti lastninske pravice, katere kršitev se pritožbeno zatrjuje. Ker torej ni prišlo do posega v ustavno pravico do zasebne lastnine, ni utemeljen niti očitek v pritožbi, da je bila s posegom v to ustavno pravico kršena pridobljena pravica oziroma narejena nova krivica, česar pa se z denacionalizacijo me sme povzročati. Parcelacije ni zahtevala neka tretja oseba, pač pa tožnik, ki je bil to, kot je že zgoraj obrazloženo, upravičen predlagati. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožnikovemu predlogu ugodilo, ni bilo brez utemeljene pravne podlage. Pritožbeno sodišče zato zavrača pritožbeno navedbo, da se je izkazalo, da je tožnik predmetni postopek izkoristil za dosego nečesa, kar mu sicer ne bi bilo dovoljeno - parcelacijo tuje nepremičnine.
OZ člen 131, 154, 154/4, 170, 171, 357, 357/6, 963. ZVCP-1 člen 27.
zavarovalnica - odgovornost zavarovanca za nezgodo - zavarovanec - regresni zahtevek - kršitev prometnih predpisov - subrogacija - zastaranje - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode - zahteva za zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje
Tožnica zavarovalnica, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost voznik vozila, je z izplačilom celotne odškodnine oškodovanki vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - izjemen ukrep - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - duševna motnja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Ker izgradnja novega stanovanjskega kompleksa na območju spornih nepremičnin ni prešla v kavzo pogodbe, za odločitev o zadevi tudi niso bistvene okoliščine glede zmanjšanja transakcij z nepremičninami in manj izdanih novih gradbenih dovoljenj, kreditnega krča, stečaja gradbenih podjetij in zmanjšanja predvidenih gradbenih površin. Na sklenitev glavne pogodbe bi sicer lahko vplivalo zmanjšanje obsega kreditiranja s strani bank, vendar toženka trditve o tem, da naj bi imela finančne težave s poplačilom kupnine, ni podala. Prav tako za preostale navedene okoliščine konkretizirano ne pojasni, kako so vplivale na domnevno nezmožnost toženke s tožnico skleniti glavno pogodbo in izpolnitev preostalih pogodbenih obveznosti.
Za izrek denarne kazni zakonitemu zastopniku ali posameznemu družbeniku za protizakonito ravnanje zakonitega zastopnika toženk tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa v tem postopku, saj je zakoniti zastopnik za svoja ravnanja odgovoren družbi, ki jo zastopa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058889
KZ-1 člen 42, 228, 228/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/2, 105; 105/3, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. ZOPOKD člen 25, 25/4, 25/4-3, 25/4-9.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitveni namen - obstoj utemeljenega suma
Po ugotovitvi, da so zakonski znaki v izreku obtožbe opisanega kaznivega dejanja v zadostni meri konkretizirani, je potrebno pritrditi pritožbi državne tožilke tudi v delu, ko ta graja ugotovitve izpodbijanega sklepa glede obstoja utemeljenega suma. Po oceni pritožbenega sodišča je glede na zgoraj navedeno obtožba tudi na ravni utemeljenega suma povsem zadostno utemeljena, saj zgoraj izpostavljeni dokazi in tudi ostali v obrazložitvi obtožnice navedeni dokazi, vsekakor potrjujejo obstoj utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, posledično pa tudi obstoj utemeljenega suma, da je obdolžena pravna oseba za to kaznivo dejanje odgovorna. Odločitev o tem, ali je obdolženec očitano kaznivo dejanje tudi storil in ali je obdolžena pravna oseba odgovorna zanj, je pridržana razpravljajočemu sodišču, ki bo svojo sodbo oprl samo na dejstva in dokaze, ki bodo pretreseni na glavni obravnavi.
ZPP člen 1. ZMZPP člen 1, 1/1, 1/2, 90, 90/1, 91, 91/1, 91/2. Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 17. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 16. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
tožniška varščina - varščina za pravdne stroške - pogoj vzajemnosti - tuja pravna oseba - dvom o vzajemnosti - druge posebne okoliščine - razlaga mednarodne pogodbe - skupen namen pogodbenikov - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - vrednost predmeta spora
Določba 16. člena BBHPP ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožena stranka, in sicer da zgolj okoliščina, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne utemeljuje odreditve plačila tožniške varščine, da pa jo lahko kakšna druga, dodatna okoliščina oziroma da je za odreditev plačila tožniške varščine poleg okoliščine, da gre za tujega državljana, ki na ozemlju te pogodbenice nima stalnega ali začasnega prebivališča, potrebno izkazati še druge, dodatne okoliščine.
Namen izdajanja soglasij upravnih organov je tudi varstvo javne koristi. Iz tega razloga je posebna predpostavka veljavnosti tovrstnih pogodb določena z zakonom. Zakon torej v primeru določenih pravnih poslov omejuje (če ne kar izključuje, npr. v primeru zavrnitve soglasja) avtonomijo volje pogodbenih strank. Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, da OZ v 60. členu ne loči med zakonskimi in nezakonskimi pogoji. Celoten 60. člen OZ namreč samo v okviru dovoljene avtonomije pogodbenih strank omogoča, da pogodbeni stranki določita pravno dejstvo, ki sta ga sami (in ne po sili zakona) določili za predpostavko začetka učinkovanja pogodbe. Pritožbeno stališče upnika, da dosledno velja 60. člen OZ, je zmotno.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovne celote - izklicna ali izhodiščna cena - ocena vrednosti premoženja
Poslovna celota so stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje podjema. Opravljanje podjema pomeni opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave proizvodov ali oprave določene vrste storitve. Pravila ZFPPIPP o prodaji premoženja, ki je poslovna celota, nadomeščajo prejšnja pravila o prodaji dolžnika kot pravne osebe. Po oceni višjega sodišča le z navedbo, da se prodaja skoraj vsa osnovna sredstva v paketu, pritožnika nista uspela prepričljivo utemeljiti, zakaj bi morala biti prodaja premoženja stečajnega dolžnika zasnovana kot prodaja poslovne celote. Takšna prodaja po prepričanju višjega sodišča nikakor ne more biti obveznost (tudi če gre za skoraj za vsa dolžnikova sredstva) temveč je le ena od možnosti, ki pa je prej izjema kot pravilo. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo pojasnila, da ni predlagala prodaje poslovne celote zato, ker dolžnik ni imetnik nobenih koncesij, licenc, uporabnih dovoljenj, atestov niti ni najemnik ali zakupnik premoženja. Je le lastnik osnovnih sredstev, ki so predmet prodaje ter imetnik terjatev in poslovnega deleža v družbi C. d.o.o. Zato pooblaščenemu ocenjevalcu tudi ni bilo potrebno izdelati ocene vrednosti za vsako stvar in drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto ter ocene vrednosti poslovne celote ob predpostavki poslujočega podjetja (po določbi četrtega odstavka 327.člena ZFPPIPP).
spor o pristojnosti - trgovinska zbornica - gospodarska zbornica - zbornica - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
V tej zadevi ne gre za gospodarski spor. Niti tožeča niti tožena stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj zbornice ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost). Prav tako ne gre za enega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - višina sodne takse
Tožnik je v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Odmero takse za obravnavano pritožbo tožnika ureja tarifna št. 1121 ZST-1, ki določa uporabo količnika 3,0 v zvezi s 16. členom ZST-1, po katerem se taksa določa glede na vrednost spornega predmeta. Upoštevaje dejstvo, da je ocenjena vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi znašala 10.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje, skladno s Prilogo 1 k ZST-1, ki določa višino taksne obveznosti glede na vrednost spornega predmeta, ter uporabo količnika 3,0, takso za pritožbo tožniku pravilno odmerilo v višini 405,00 EUR in svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi pravilno utemeljilo.
stvarna služnost - stvarna služnost pešpoti - priposestvovanje služnosti - ukinitev služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - tehtanje interesov služeče in gospodujoče nepremičnine - možnost dostopa do zemljišča
Ob že obstoječi povezavi tožničine nepremičnine na severni strani, enostavni možnosti vzpostavitve potne povezave na južni strani in bistvenih obremenitvah toženkine nepremičnine zaradi obstoječe služnosti, ne more biti dvoma, da predstavlja ta služnost močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot pa gospodarsko korist za gospodujočo nepremičnino. Načelo čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini v danih okoliščinah pretehta.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nedenarna obveznost - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve
V sodni poravnavi, ki predstavlja izvršilni naslov, je dolžnici naložena izpolnitev obveznosti, ki jo je bila dolžnica sicer dolžna izpolniti na dogovorjeni datum 20. 12. 2021, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke te poravnave, kar pa ne pomeni, da je v primeru neizpolnitve naložene obveznosti po krivdi same dolžnice, ki ogleda na določen datum ni omogočila, dolžnica prosta svoje obveznosti. V nadaljevanju sodne poravnave namreč izhaja nadaljnja zaveza dolžnice dopustiti, da vodovodar preveri stanje napeljave in ventila, ki odpira dotok vode v stanovanje upnika in da glede na ugotovljeno dejansko stanje opravi drugo potrebno ravnanje, ki bo omogočilo dotok vode v stanovanje upnika. V točki 2 sta se stranki še zavezali, da bosta do 28. 2. 2022 pridobili vsak svojo ponudbo ustreznega načrtovalca in izvajalca vodovodne napeljave, pri čemer se zavežeta, da brez odlašanja izbereta najugodnejšo ter izbrano ponudbo potrdita v roku za sprejem ponudbe in nosita vsaka polovico stroškov načrtovanja in izvedbe dveh ločenih vodovodnih priključkov objekta, po izbrani ponudbi. Iz 4. točke pa izhaja še zaveza strank, da se bosta vzdržali vsakršnih enostranskih posegov v posest druga druge na objektu, zlasti vsakršnih ravnanj, ki bi imela za posledico prekinitev dotoka vode v stanovanju ene ali drugi stranke na tem objektu. Iz sodne poravnave v prvem odstavku sicer res izhaja obveznost dolžnice, da omogoči ogled na točno določen dan, kar pa ne izključuje nadaljnjih obveznosti dolžnice, katerim se je zavezala s sodno poravnavo.
OZ člen 198.. ZPP člen 254, 279a.. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 84, 84/3.
odpoved glavni obravnavi - izvedba dokaza z izvedencem - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - razpolaganje brez soglasja drugega - uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - darila med zakoncema
Skupno premoženje - obstoj, obseg, obligacijski zahtevek, uporabnina, vrnitev vrednosti darila.
stiki mladoletnega otroka s starši - začasna odredba - ogroženost otroka - verjetno izkazana dejstva - konfliktnost med starši
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da so po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo verjetnosti izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Dokazni postopek je namreč pokazal, da se udeleženca trenutno nista sposobna dogovarjati glede stikov, da se prevečkrat zgodi, da eden ali drugi izmed njiju stike samovoljno podaljša, prekine ali prestavi, kar je v škodo mld. A., pri kateri se mora vzpostaviti občutek varnosti, jo poskušati izogniti stresu, predvsem pa jo zaščititi pred konflikti staršev, kar bi lahko ogrožalo njen psihofizični razvoj. Natančna določitev stikov še pred odločitvijo do končne odločitve namreč pomeni, da odpade vsakodnevno tedensko dogovarjanje o stikih in s tem tudi stres. Iz izpovedbe predlagateljice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se mld. A. s tem spopada tako, da je pričela stike odklanjati in to je nedvomno potrebno čimprej preseči. Z izdajo začasne odredbe o natančni določitvi stikov je sodišče zavarovalo mld. A. ter ji takoj omogočilo, tako redne stike z očetom kot materjo, vse brez obremenjevanj s spori med staršema do končne odločitve v predmetni nepravdni zadevi.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 221, 221/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8, 8/1, 8/1-1.
Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote. Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila.
Izpodbijana odločitev je delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja, čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali.
izvršnica - vsebina izvršnice - unovčenje izvršnice - temeljni posel - pravilna uporaba materialnega prava
Prvi odstavek 44. člena ZPreZP-1 taksativno določa podatke, ki jih po tem, ko mu je predložena upnikova zahteva za izvedbo plačilne transakcije po 43. členu ZPreZP-1, ponudnik plačilnih storitev (tožena stranka) lahko preverja. Preverjanje temeljnega posla in njegove skladnosti z določbo prvega odstavka 3. člena ZPreZP-1 ni umeščeno v določbo prvega odstavka 44. člena ZPreZP-1.
nadomestilo upravitelja - nadomestilo upravitelja za razdelitev - sklep o odmeri - konstitutiven učinek
Po zaključku višjega sodišča je bistveno za odločitev, da je postopek tekel tudi po 3. 1. 2015, to je po tem, ko je začel veljati nov pravilnik, pri čemer ni mogoče mimo temeljnega pravila iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, to pa je, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. Povedano drugače: v trenutku, ko je upravitelj opravil še dodatne naloge in opravila, je veljal Pravilnik 2015, ki je določil drugačno lestvico nadomestil upravitelja. Zato je pri odmeri nagrade upravitelju za nadaljnje razdelitve kot dodatno nagrado potrebno upoštevati Pravilnik 2015, torej predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.
Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upravitelj šele z izdajo sklepa pridobil pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je sklep konstitutivne narave, to pa pomeni, da upravitelj do izdaje sklepa iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice.