ZPND člen 19. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZNP-1 člen 42.
nasilje v družini - pojem nasilja v družini - namen in cilj ukrepa - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - psihično nasilje - tehtanje pravic - predlog za zaslišanje priče - zavrnitev predloga stranke - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - protispisnost
V primeru, ko je nepristranskost sodišča postavljena pod vprašaj, je ustrezno pravno sredstvo predlog za izločitev sodnika. Pritožniki ga niso podali, zato s tovrstnimi očitki v pritožbenem postopku ne morejo uspeti.
Kršitev (t. i. protispisnost), je napaka tehnične narave, če sodišče pri prevzemanju vsebine listin ali zapisnikov v razlogih odločbe tem dokumentom pripiše drugačno vsebino, kot pa jo imajo v resnici. Pritožba ne pove, vsebino katere listine v spisu naj bi sodišče prve stopnje v sklepu napačno povzelo, kakšna je njena pravilna vsebina in zakaj je to odločilno dejstvo, zato je smiselno uveljavljana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (na katero sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti) zatrjevana pavšalno.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, ki je lahko tako fizično kot psihično in da prav vsako neprijetno, nevljudno ali nekulturno obnašanje še ne pomeni nasilja v smislu ZPND. S tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja in dodaja, da so ukrepi po ZPND namenjeni varovanju pravic in zaščiti žrtev nasilja, pri čemer pa ti ukrepi praviloma posegajo v nekatere pravice storilca, zato je treba vselej opraviti tehtanje med tema dvema sklopoma pravic. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora psihično nasilje, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND, dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
Pritožbene navedbe, da je ZPND usmerjen v varovanje dostojanstva človeka in nedotakljivosti njegove duševne celovitosti, držijo le delno. Prav vsak napad na dostojanstvo ali duševno celovitost (npr. občasna verbalna žalitev, posmeh ali pomanjkanje izkazovanja spoštovanja) sam po sebi še ne more biti podlaga za izrek ukrepov po ZPND, prav tako sama po sebi za izrek ukrepa ne zadošča kršitev nedotakljivosti stanovanja ali kršitev zasebnosti.
Četudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da so ravnanja nasprotnega udeleženca za predlagatelje neprijetna, stresna in jim povzročajo stisko (kar se je izkazalo tudi ob zaslišanju druge predlagateljice, ki je na naroku jokala), pa v konkretnem primeru pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča, da ugotovljena ravnanja nasprotnega udeleženca objektivno gledano niso takšna, da bi jih bilo mogoče opredeliti za psihično nasilje v smislu ZPND.
Povzročitev škode sama po sebi ne more biti podlaga za ukrepanje po ZPND, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi nasprotni udeleženec naredil škodo na vratih.
Izoliran dogodek razbijanja po vratih, četudi bi se res zgodil, bi lahko pomenil nedostojno obnašanje, morda kršitev javnega reda in miru, ne pa tudi nasilja v smislu ZPND.
Četudi je nasprotni udeleženec res brez utemeljenega razloga odstranil kljuke in/ali vrata, je to morda kršitev pravil o upravljanju solastne stvari ali kakšne druge obligacijske pravice, ne pa nasilje (ne zatrjuje se, da bi pri teh menjavah kogarkoli napadel, da bi npr. odrival ali kakorkoli fizično ogrožal predlagatelje). Tudi prekinitev stikov z otrokoma že pojmovno ne more biti nasilje, četudi je najbrž res stresno za otroka.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - izpodbijanje oporoke - prepoved reformatio in peius
Načeloma vedno velja, da je pravica tistega dediča, ki ni zapisana, manj verjetna od pravice, ki je zapisana v ustrezni listini, na primer v oporoki.
Iz navedb dediča ni mogoče razbrati nobenega zakonitega razloga, iz katerega je mogoče oporoko izpodbijati, zato podlage za napotitev (kogarkoli) na pravdo pravzaprav ni bilo. Vendar glede na 359. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče druge stopnje v tozadevno odločitev prvostopenjskega sodišča ni moglo poseči.
povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - kršenje človekovih pravic - nesklepčen tožbeni zahtevek - nekonkretiziran tožbeni zahtevek - trditveno in dokazno breme - izvajanje dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - elementi odškodninske odgovornosti - pavšalne navedbe - mladoletnik - upravičenec za uveljavljanje pravic - zakoniti zastopnik
Ker v civilnem postopku izvedba dokaza ne more nadomestiti trditev, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi tožnica, če bi bila zaslišana, lahko sodišču izpovedala, kako je potekala izdelava izvedenskih mnenj.
Zmotno je pritožbeno materialnopravno naziranje, da je razmerje med tožnico, sodiščem in izvedencem pogodbeno razmerje. Četudi je res, da stranka, ki predlaga postavitev izvedenca, založi stroške zanj, pri tem ne gre za pogodbeno razmerje, temveč za del sodnega postopka. Izvedenca postavi sodišče, ki tudi izbere osebo izvedenca.
Sodišče je drugega tožnika obravnavalo kot stranko postopka, kar pomeni, da je kljub mladoletnosti nosilec pravic in obveznosti, vključno z obveznostjo povrnitve stroškov. Tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da kadar mladoletna oseba nastopa kot stranka, mora v primeru neuspeha v postopku nositi stroškovno breme.
ZGD-1 člen 387, 390, 394, 398. ZSReg člen 41, 41/1. OZ člen 96.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis v sodni register po uradni dolžnosti - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - pravni interes za tožbo - učinek ničnosti odločbe - učinek razveljavljenega sklepa - učinkovanje ex tunc in ex nunc - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - razlogi za ničnost
Ker tožeča stranka že v drugem postopku s tožbo zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepa o prenosu delnic, nima pravnega interesa, da bi zahtevala tudi ničnost vpisa sklepa v sodni register v tej pravdi. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da vpis vsebine sodbe skladno s 398. členom ZGD-1 nima enakih učinkov kot ugotovitev sodišča o ničnosti registrskega vpisa sklepa o prenosu delnic. Namen določbe 398. člena ZGD-1, da se vsebina pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa vpiše v register, je prav ta, da se objavi neveljavnost tega sklepa in s tem doseže enak učinek, kot bi ga dosegli s sodbo o ugotovitvi ničnosti registrskega vpisa oziroma na tej podlagi opravljenim izbrisom vpisanega sklepa skupščine.
V tem sporu je ključno, da je mogoče obdobje prostovoljne vključitve v zavarovanje po 1. 1. 2013 kot pokojninske dobe brez dokupa uveljaviti šele po uveljavitvi novele ZPIZ-2K. Ta novela ne vpliva na veljavnost izpodbijanih odločb, ki so bile izdane upoštevajoč veljavno zakonodajo ob priznanju pravice do predčasne pokojnine. Sodišče je podrobno in argumentirano pojasnilo, zakaj ni ugotovilo pogojev iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. Opozorilo je, da je bila tožnici pravica do predčasne pokojnine upoštevajoč tedanje predpise pravilno priznana, saj za priznanje obdobja prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje od 1. 1. 2013 do 17. 1. 2016 ob izdaji odločbe z dne 9. 7. 20193 ni bilo nobene podlage.
Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom I Ks 50673/2018 z dne 16. 3. 2022 postopek zoper obdolženega A. A. izločilo ravno iz razloga, ker kaznivo dejanje, ki se očita obdolženemu A. A. ni ne časovno, ne vsebinsko povezano s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1, ki se očita B. B. Ob upoštevanju navedenega se zato odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, za katero je sicer predpisana kazen do treh let zapora, pristojno okrajno sodišče, pokaže kot pravilna, izpodbijani sklep pa zakonit.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju ugovora oprlo na stališče, da je bil ta vložen preuranjeno, v času, ko dolžnik ni imel pravice do vložitve ugovora, saj je dolžnik ugovor vložil potem, ko se je s sklepom sodišča seznanil na drug način in ne z veljavno vročitvijo. Takšno stališče je napačno in temelji na zmotni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katere ugovor ni dovoljen, če ga je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Obstoj pravice hipotekarnega dolžnika do vložitve ugovora zoper sklep o spremembi upnika ni odvisen od tega, ali mu je bil izpodbijani sklep pred vložitvijo ugovora vročen na predpisan način, ampak od tega, ali je podana njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora. Ta pa izhaja neposredno iz določbe drugega odstavka 56.a člena ZIZ. Hipotekarni dolžnik je za vložitev ugovora zoper sklep o spremembi upnika tako procesno legitimiran že vse od njegove izdaje. Vprašanje, ali in kdaj je bil sklep hipotekarnemu dolžniku pravilno vročen, je zato lahko relevantno zgolj za presojo pravočasnosti ugovora, ne pa tudi za presojo obstoja njegove pravice do ugovora.
Za izrek denarne kazni zakonitemu zastopniku ali posameznemu družbeniku za protizakonito ravnanje zakonitega zastopnika toženk tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa v tem postopku, saj je zakoniti zastopnik za svoja ravnanja odgovoren družbi, ki jo zastopa.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Obnova po 1. točki 394. člena ZPP se ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - višina sodne takse
Tožnik je v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Odmero takse za obravnavano pritožbo tožnika ureja tarifna št. 1121 ZST-1, ki določa uporabo količnika 3,0 v zvezi s 16. členom ZST-1, po katerem se taksa določa glede na vrednost spornega predmeta. Upoštevaje dejstvo, da je ocenjena vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi znašala 10.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje, skladno s Prilogo 1 k ZST-1, ki določa višino taksne obveznosti glede na vrednost spornega predmeta, ter uporabo količnika 3,0, takso za pritožbo tožniku pravilno odmerilo v višini 405,00 EUR in svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi pravilno utemeljilo.
Glede ugotovitvenega zahtevka privolitev tožene stranke na podlagi 186. člena ZPP sploh ni potrebna, saj gre v tem delu za vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP.
spor o pristojnosti - trgovinska zbornica - gospodarska zbornica - zbornica - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
V tej zadevi ne gre za gospodarski spor. Niti tožeča niti tožena stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj zbornice ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost). Prav tako ne gre za enega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - pristop na narok
Po pregledu spisovnega gradiva, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se naroka za zaslišanje oškodovanca kot priče 23. 4. 2021 in 14. 5. 2021 nista opravila, kar tudi izhaja iz uradnih zaznamkov višje pravosodne svetovalke na list. št. 66 in 72. V tem primeru zagovorniku pripadata le nagradi za pristop na narok in sicer dvakrat po 80 odvetniških točk (namesto dvakrat po 160 točk).
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - enotna kazen - delo v splošno korist
Sodišče prve stopnje bi ob dosledni uporabi pravil o steku moralo kot določeno kazen šteti izrečeno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora in ne le 1 leto in 22 dni zapora, kolikor obsojencu še preostane potem, ko se ni v celoti držal dogovora o delu v splošno korist. Obsojencu je bila namreč s sodbo izrečena kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, zatem pa je v tej sodbi in z nadaljnjima sklepoma sodišče odločilo le še o načinu izvršitve kazni zapora.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058776
ZIZ člen 226, 226/3.
zavračanje stikov - odtujevanje otroka - dolžnost starša, da se vključi v družinsko terapijo - začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Sodišče prve stopnje je o tem, kako naj bi se kazale A. zdravstvene težave, zaslišalo tudi predlagateljico, in zaključilo, da njena izpoved zgolj potrjuje, da mati ne prepoznava potreb deklic, da sta obe pod njenim vplivom in ne dobita njenega pristnega dovoljenja za srečanje z očetom. Zaključilo je, da odgovornost za nastalo situacijo izvira iz predlagateljice in njenega ravnanja, saj svoje aktivnosti ne usmerja v spodbujanje srečanj, pač pa v njihovo preprečevanje. Ker deklice ni peljala na nikakršen zdravniški pregled oziroma predložila zdravniškega opravičila za njen izostanek s srečanja, kot ji je bilo naloženo z začasno odredbo, je sodišče prve stopnje predlagateljico (ponovno) denarno kaznovalo. Glede na povzete dejanske okoliščine je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odgovornost za neudeležbo deklice na terapevtskem srečanju na materi, ki izostanka tudi ni izkazala z zahtevanim zdravniškim potrdilom. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je predlagateljico za navedeno opustitev denarno kaznovalo in hkrati izreklo višjo denarno kazen za morebitne bodoče kršitve
obračun za plačilo dela - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - prebrana izjava priče - predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Sodišče materialno procesnega vodstva ni dolžno še posebej izvajati, kadar na pomanjkljivosti trditvene in dokazne podlage opozarja že nasprotna stranka. Tožena stranka pa je ves čas postopka konkretizirano opozarjala na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago zahtevka. Tako ni obstajala realna in upoštevna bojazen, da bi se v postopku na kaj pozabilo.
Ob dejstvu, da ni zahtevala zaslišanja nobene od prič, katerih izjave so bile prebrane namesto zaslišanja, tega v pritožbi ne more več uveljavljati.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče lahko stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo sodne takse oziroma ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Pri tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako mora upoštevati predpisani pogoj, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe. Torej ne drži pritožbeno stališče, da je po zakonu pomembno le, ali ima toženka na voljo likvidna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00058230
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZGD-1 člen 483, 483/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3. ZNP-1 člen 155, 155/1, 158. ZPP člen 340, 341.
predlog za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo za zavarovanje - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje bivših zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - namen zavarovanja z začasno odredbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - korporacijske pravice - delitev skupnega poslovnega deleža
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža.
Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
ZFPPIPP člen 354, 354/3, 355, 355/2-7, 356, 357, 357/2-1.
stroški stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - računovodske storitve - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko sodišče v skladu s 356. členom ZFPPIPP na podlagi predloga določi predračun stroškov stečajnega postopka, to predstavlja le okvir stroškov postopka, ki bodo nastali.
Vendar pa to le pomeni, da upravitelj v skladu s 1. točko drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP ne potrebuje še posebnega sklepa o soglasju k plačilu računovodskih in administrativnih stroškov stečajnega postopka, torej stroškov iz 7. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, če nastanejo stroški v višini, kot je v predračunu stroškov stečajnega postopka. Če so ti stroški višji, pa to še ne pomeni, da so le zato nedopustni oziroma jih ni treba plačati v breme stečajne mase. Pomeni le, da mora sodišče najprej preveriti, ali so višji stroški dejansko nastali in ali so v okviru zakonsko dopustnega. Čim je tako, sodišče da soglasje k plačilu stroškov v znesku, ki je višji od v predračunu določenega. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka pa tu ne predstavlja že pravnomočno razsojene stvari o višini potrebnih stroškov.
odobritev pravnega posla s strani upravne enote - izjava o sprejemu ponudbe - prodaja kmetijskega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi že pojasnilo (5. točka obrazložitve), da je bila v danem primeru pogodba že sklenjena z dnem, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, kot je to določeno v 21. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.