Glede ugotovitvenega zahtevka privolitev tožene stranke na podlagi 186. člena ZPP sploh ni potrebna, saj gre v tem delu za vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP.
obračun za plačilo dela - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - prebrana izjava priče - predlog za zaslišanje priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Sodišče materialno procesnega vodstva ni dolžno še posebej izvajati, kadar na pomanjkljivosti trditvene in dokazne podlage opozarja že nasprotna stranka. Tožena stranka pa je ves čas postopka konkretizirano opozarjala na pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago zahtevka. Tako ni obstajala realna in upoštevna bojazen, da bi se v postopku na kaj pozabilo.
Ob dejstvu, da ni zahtevala zaslišanja nobene od prič, katerih izjave so bile prebrane namesto zaslišanja, tega v pritožbi ne more več uveljavljati.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje - odpoved dediščini - nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - obstoj skupnega premoženja
Res se dediščina in dolžnikove obveznosti do matere niso mogli pobotati v smislu 311. člena OZ, pa ne le zato, ker vračilo posojenega zneska še ni zapadlo v plačilo. Dediščina (ki se sestoji med drugim tudi iz nepremičnin in avtomobila) namreč ne predstavlja denarnega zneska (razen sredstev na računu pri ZPIZ v višini 32,31 EUR), ki bi se sploh lahko pobotal z nasprotno denarno terjatvijo. Da se je to pobotalo, je tako treba razumeti izven pravnega pojma pobota (predvsem terjatev oziroma drugih nadomestnih in istovrstnih stvari). Gre namreč za nadomestno izpolnitev, s katero sta se strinjala oba, pa čeprav so bile dolžnikove obveznosti do matere tako le delno poravnane, taka izpolnitev pa vsekakor ne predstavlja neodplačnosti. Tudi če se odpoved dediščini (praviloma) šteje za neodplačno razpolaganje, pa v obravnavanem primeru ni bilo tako, temveč je šlo za odplačno dejanje.
Obstoj skupnega premoženja tako ali tako ne more predstavljati izpodbojnega pravnega dejanja. Dejstvo, da dolžnikova žena sploh ima avtomobil in da je z darilno pogodbo pridobila določene deleže treh nepremičnin, ne more predstavljati takega ravnanja dolžnika, ki bi lahko predstavljalo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pri tem niti ne obstaja dolžnost zakonskega partnerja, ki ima dolgove do upnikov, da poskrbi za delitev skupnega premoženja.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - pristop na narok
Po pregledu spisovnega gradiva, sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici, da se naroka za zaslišanje oškodovanca kot priče 23. 4. 2021 in 14. 5. 2021 nista opravila, kar tudi izhaja iz uradnih zaznamkov višje pravosodne svetovalke na list. št. 66 in 72. V tem primeru zagovorniku pripadata le nagradi za pristop na narok in sicer dvakrat po 80 odvetniških točk (namesto dvakrat po 160 točk).
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče lahko stranko, ki je pravna oseba, delno oprosti ali ji odloži plačilo sodne takse oziroma ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Pri tem pa mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Prav tako mora upoštevati predpisani pogoj, da bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe. Torej ne drži pritožbeno stališče, da je po zakonu pomembno le, ali ima toženka na voljo likvidna sredstva.
odpravnina ob upokojitvi - zakonske zamudne obresti - sprememba odločitve
Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da zakonske zamudne obresti tečejo od 19. 11. 2016 dalje, glede na to, da tožnik 4. 10. 2016, ko se je prvič upokojil pri toženi stranki, še ni dopolnil pet let dela pri toženi stranki, kar kot pogoj izrecno določa prvi odstavek 132. člena ZDR-1. Ob drugi upokojitvi 10. 4. 2019 pa je tožnik izpolnil pogoje po prvem odstavku 132. člena ZDR-1, zato mu je bila tožena stranka dolžna izplačati odpravnino in ker mu je ni izplačala, je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti, ki pa tečejo od 10. 4. 2019 in ne od 19. 11. 2016 dalje, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
stiki mladoletnega otroka s starši - začasna odredba - ogroženost otroka - verjetno izkazana dejstva - konfliktnost med starši
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da so po izvedenem dokaznem postopku s stopnjo verjetnosti izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Dokazni postopek je namreč pokazal, da se udeleženca trenutno nista sposobna dogovarjati glede stikov, da se prevečkrat zgodi, da eden ali drugi izmed njiju stike samovoljno podaljša, prekine ali prestavi, kar je v škodo mld. A., pri kateri se mora vzpostaviti občutek varnosti, jo poskušati izogniti stresu, predvsem pa jo zaščititi pred konflikti staršev, kar bi lahko ogrožalo njen psihofizični razvoj. Natančna določitev stikov še pred odločitvijo do končne odločitve namreč pomeni, da odpade vsakodnevno tedensko dogovarjanje o stikih in s tem tudi stres. Iz izpovedbe predlagateljice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se mld. A. s tem spopada tako, da je pričela stike odklanjati in to je nedvomno potrebno čimprej preseči. Z izdajo začasne odredbe o natančni določitvi stikov je sodišče zavarovalo mld. A. ter ji takoj omogočilo, tako redne stike z očetom kot materjo, vse brez obremenjevanj s spori med staršema do končne odločitve v predmetni nepravdni zadevi.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - enotna kazen - delo v splošno korist
Sodišče prve stopnje bi ob dosledni uporabi pravil o steku moralo kot določeno kazen šteti izrečeno kazen 1 leto in 6 mesecev zapora in ne le 1 leto in 22 dni zapora, kolikor obsojencu še preostane potem, ko se ni v celoti držal dogovora o delu v splošno korist. Obsojencu je bila namreč s sodbo izrečena kazen 1 leto in 6 mesecev zapora, zatem pa je v tej sodbi in z nadaljnjima sklepoma sodišče odločilo le še o načinu izvršitve kazni zapora.
ZFPPIPP člen 354, 354/3, 355, 355/2-7, 356, 357, 357/2-1.
stroški stečajnega postopka - predračun stroškov stečajnega postopka - pravnomočno razsojena stvar - računovodske storitve - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko sodišče v skladu s 356. členom ZFPPIPP na podlagi predloga določi predračun stroškov stečajnega postopka, to predstavlja le okvir stroškov postopka, ki bodo nastali.
Vendar pa to le pomeni, da upravitelj v skladu s 1. točko drugega odstavka 357. člena ZFPPIPP ne potrebuje še posebnega sklepa o soglasju k plačilu računovodskih in administrativnih stroškov stečajnega postopka, torej stroškov iz 7. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, če nastanejo stroški v višini, kot je v predračunu stroškov stečajnega postopka. Če so ti stroški višji, pa to še ne pomeni, da so le zato nedopustni oziroma jih ni treba plačati v breme stečajne mase. Pomeni le, da mora sodišče najprej preveriti, ali so višji stroški dejansko nastali in ali so v okviru zakonsko dopustnega. Čim je tako, sodišče da soglasje k plačilu stroškov v znesku, ki je višji od v predračunu določenega. Sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka pa tu ne predstavlja že pravnomočno razsojene stvari o višini potrebnih stroškov.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlogi za odlog izvršbe - možnost poplačila - obročno odplačilo dolga
Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma, saj pomeni neizvršena sodna odločba protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Utemeljen je le v primeru, če obstoji konkretna, realna in učinkovita možnost poplačila upnika v časovno omejenem času, za katerega je z zakonom dovoljen odlog. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upnikovo pravico do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten omejen čas, da poišče način poplačila in se izogne prisilni prodaji nepremičnine.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nedenarna obveznost - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev - izvršljivost sodne poravnave - zapadlost terjatve
V sodni poravnavi, ki predstavlja izvršilni naslov, je dolžnici naložena izpolnitev obveznosti, ki jo je bila dolžnica sicer dolžna izpolniti na dogovorjeni datum 20. 12. 2021, kot izhaja iz prvega odstavka 1. točke te poravnave, kar pa ne pomeni, da je v primeru neizpolnitve naložene obveznosti po krivdi same dolžnice, ki ogleda na določen datum ni omogočila, dolžnica prosta svoje obveznosti. V nadaljevanju sodne poravnave namreč izhaja nadaljnja zaveza dolžnice dopustiti, da vodovodar preveri stanje napeljave in ventila, ki odpira dotok vode v stanovanje upnika in da glede na ugotovljeno dejansko stanje opravi drugo potrebno ravnanje, ki bo omogočilo dotok vode v stanovanje upnika. V točki 2 sta se stranki še zavezali, da bosta do 28. 2. 2022 pridobili vsak svojo ponudbo ustreznega načrtovalca in izvajalca vodovodne napeljave, pri čemer se zavežeta, da brez odlašanja izbereta najugodnejšo ter izbrano ponudbo potrdita v roku za sprejem ponudbe in nosita vsaka polovico stroškov načrtovanja in izvedbe dveh ločenih vodovodnih priključkov objekta, po izbrani ponudbi. Iz 4. točke pa izhaja še zaveza strank, da se bosta vzdržali vsakršnih enostranskih posegov v posest druga druge na objektu, zlasti vsakršnih ravnanj, ki bi imela za posledico prekinitev dotoka vode v stanovanju ene ali drugi stranke na tem objektu. Iz sodne poravnave v prvem odstavku sicer res izhaja obveznost dolžnice, da omogoči ogled na točno določen dan, kar pa ne izključuje nadaljnjih obveznosti dolžnice, katerim se je zavezala s sodno poravnavo.
OZ člen 198.. ZPP člen 254, 279a.. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 84, 84/3.
odpoved glavni obravnavi - izvedba dokaza z izvedencem - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - razpolaganje brez soglasja drugega - uporabnina - nemožnost uporabe nepremičnine - darila med zakoncema
Skupno premoženje - obstoj, obseg, obligacijski zahtevek, uporabnina, vrnitev vrednosti darila.
izjava dediča o odpovedi zakonitemu dednemu deležu - odpoved dediščini - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - domneva o sprejemu dediščine - zavlačevanje postopka - sprememba sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je razpisalo kar pet narokov za izvedbo zapuščinske obravnave, in na nobenega dediča nista pristopila, za noben izostanek pa niti nista dokazala upravičenega vzroka. V vsakem vabilu na narok sta bila dediča izrecno poučena, da lahko svojo dedno izjavo podata tudi pisno, česar tudi nista storila, brez kakršnegakoli razumnega pojasnila, zakaj tega ne naredita, če na narok ne prideta. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da zgolj zavlačujeta postopek in izdalo sklep o dedovanju upoštevaje domnevo, da dediščino sprejemata. Svoje nadaljnje premoženjske interese bosta morala zato pritožnika urejati oziroma udejanjati izven zapuščinskega postopka.
V prvem odstavku 173. člena ZD res določa, da lahko sodišče, ki je sklep izdalo, po pritožbi samo z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Vendar pa je to zgolj možnost in ne dolžnost sodišča. Izpodbijani sklep o dedovanju je v celoti pravilen in zakonit, zato je zapuščinsko sodišče to možnosti razumljivo zavrnilo.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 221, 221/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8, 8/1, 8/1-1.
Glede na to, da upnikova zahteva za povrnitev stroškov pred izdajo izpodbijanega sklepa pritožnici ni bila vročena v izjavo, so povzete pritožbene navedbe dopustne pritožbene novote. Vendar mora pritožnik, ki se sklicuje na nova dejstva, le-ta dovolj konkretizirati in navesti tudi dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Tega pritožnica v konkretnem primeru ni storila.
Izpodbijana odločitev je delno napačna glede višine priznanih stroškov. Izvršitelj si je namreč obračunal 500 točk za izvršilno dejanje deložacije stanovanja, čeprav izpraznitev nepremičnine dejansko ni bila opravljena, saj sta jo dolžnika izpraznila že prej prostovoljno. Izvršitelj je upravičen do nagrade za izpraznitev in izročitev nepremičnine, če to izvršilno dejanja opravi. Izvršitelj je sicer pristopil k deložaciji, ki pa je zaradi prostovoljne izselitve in izročitve nepremičnine ni bilo mogoče opraviti. Navedeno pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov 500 točk za izpraznitev in izročitev nepremičnine, saj le ta ni bila opravljena s strani izvršitelja, ker sta dolžnika izpraznila nepremičnino prostovoljno že pred tem. Dolžnika sta v konkretnem primeru izvršitelja o prostovoljni izpolnitvi obvestila že pred samim pristopom k deložaciji, vendar pa se je izvršitelj o tem lahko prepričal šele, ko je vstopil v stanovanje in ga pregledal. Izvršitelj je zato upravičen do povrnitve dejanskih stroškov, ki so mu nastali.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - osnova za odmero sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora
Od skupne vrednosti spora 138.000 EUR je v pritožbenem postopku ostala sporna še vrednost 82.000 EUR (kot je bila označena vrednost darila v navidezni kupoprodajni pogodbi) in ta predstavlja osnovo za odmero sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 9. 2. 2022 ugodilo ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog, pri čemer pa je novo takso nepravilno odmerilo od nižje vrednosti spora 56.000 EUR in ne od vrednosti 82.000 EUR. Odločitev sodišča prve stopnje je tako prvemu tožencu v korist, njegovo zavzemanje za še nižje plačilo sodne takse pa nima zakonske podlage.
Smrt tožnika, ki je v postopku imel pooblaščenca, ne predstavlja razloga za prekinitev postopka in zato ne vpliva na tek postopka in odmero sodne takse.
Plačilni nalog s 16. 2. 2022 je sodišče izdalo kot nov plačilni nalog po ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z 28. 12. 2021 in predstavlja sestavni del sklepa o ugovoru (tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Tega je prvi toženec izpodbijal s pritožbo zoper sklep z 9. 2. 2022, ne more pa ga izpodbijati še z novim ugovorom. Razlogi sodišča prve stopnje, ki je ponoven ugovor zavrglo, so glede na navedeno pravilni,
plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah - višina sodne takse
Tožnik je v obravnavani zadevi vložil pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Odmero takse za obravnavano pritožbo tožnika ureja tarifna št. 1121 ZST-1, ki določa uporabo količnika 3,0 v zvezi s 16. členom ZST-1, po katerem se taksa določa glede na vrednost spornega predmeta. Upoštevaje dejstvo, da je ocenjena vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi znašala 10.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje, skladno s Prilogo 1 k ZST-1, ki določa višino taksne obveznosti glede na vrednost spornega predmeta, ter uporabo količnika 3,0, takso za pritožbo tožniku pravilno odmerilo v višini 405,00 EUR in svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi pravilno utemeljilo.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058850
DZ člen 161, 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 273b. ZNP-1 člen 34.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - odtujitveni sindrom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - časovna omejitev trajanja ukrepov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršljivost odločbe - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - trditveno in dokazno breme - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dovoljenost ugovora - napačen pravni pouk - ugovor kot pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec od dneva izdaje ukrepov po ZPND nima stikov z mld. otrokom ter da je treba že tekom trajanja postopka urediti stike, da ne bi prišlo do odtujitve mld. otroka od očeta. Glede na to, da se stiki več kot tri mesece pred izdajo začasne odredbe niso izvajali, ne drži, da zaključek prvostopenjskega (glede morebitne odtujitve mld. A. od očeta) nima podlage v dejanskem stanju. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da imata mld. A. in njen oče dober odnos oz. sta navezana drug na drugega, hkrati pa se stiki daljše časovno obdobje niso izvajali, je zaključek, da je mld. A. ogrožena zaradi morebitne odtujitve od očeta, logičen in življenjsko sprejemljiv ter nenazadnje glede na sodno prakso ustrezen.
Stališče, da samostojni stiki ne bi bili v korist, da pa so koristni stiki pod nadzorom, evidentno ni nasprotujoče.
Ker je prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu po ZPND izrečena na način, da ne velja glede mld. A. v primeru določitve stikov v drugem sodnem postopku, ne drži utemeljevanje predlagateljice, da sta hkratna prepoved približevanja in določitev stikov pod nadzorom nezdružljiva ukrepa.
Namen izdajanja soglasij upravnih organov je tudi varstvo javne koristi. Iz tega razloga je posebna predpostavka veljavnosti tovrstnih pogodb določena z zakonom. Zakon torej v primeru določenih pravnih poslov omejuje (če ne kar izključuje, npr. v primeru zavrnitve soglasja) avtonomijo volje pogodbenih strank. Pritožnik se zato ne more uspešno sklicevati na to, da OZ v 60. členu ne loči med zakonskimi in nezakonskimi pogoji. Celoten 60. člen OZ namreč samo v okviru dovoljene avtonomije pogodbenih strank omogoča, da pogodbeni stranki določita pravno dejstvo, ki sta ga sami (in ne po sili zakona) določili za predpostavko začetka učinkovanja pogodbe. Pritožbeno stališče upnika, da dosledno velja 60. člen OZ, je zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00057800
ZPP člen 154, 154/1.. OZ člen 133, 133/1.. SPZ člen 75, 75/1.
imisije - stvarnopravno varstvo pred imisijami - obligacijskopravno varstvo - različna dejanska in pravna podlaga - uspeh v postopku - odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. To okoliščino je treba upoštevati pri odločanju o stroških.
Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armirano betonskim delom zidu. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast.
odobritev pravnega posla s strani upravne enote - izjava o sprejemu ponudbe - prodaja kmetijskega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Sicer pa je sodišče prve stopnje tudi že pojasnilo (5. točka obrazložitve), da je bila v danem primeru pogodba že sklenjena z dnem, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, kot je to določeno v 21. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.