ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2.. ZDSS-1 člen 38.
stroški postopka - načelo uspeha
Sodišče prve stopnje je odločitev o pravdnih stroških pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Toženki je priznalo za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP), in sicer stroške za zastopanje v višini 724,24 EUR, ki so bili odmerjeni upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo.
Protispisen je dokazni zaključek, da je bil delovni čas prerazporejen tudi za ostale delavke in ne zgolj za tožnico. Iz izpovedi priče A. A. izhaja, da je v času, ko je bil delovni čas za tožnico prerazporejen, prišla v službo ob osmih, devetih, ter je zaključila z delom okoli petih popoldne. A. A. torej ni izpovedala, da bi morala v službo priti tudi ob vikendih, da bi imela petek prost in da bi ji delovnik ob četrtkih trajal od osme do devetnajste ure (takšnih navedb tudi ni podala toženka). Zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini izpovedi A. A., in med samo izpovedjo navedene priče.
Ker je toženka takoj po zaključku bolniškega staleža 11. 6. 2021 tožnici vročila pisni opomin, v katerem je med drugim navedla, da se je tožnica s toženko dogovorila za izrabo dopusta od 14. 5. 2021 dalje, da pa je bila v tem času dejansko bolniško odsotna, ter da je istočasno z vrnitvijo na delo in podajo pisnega opomina tožnici drastično spremenila delovni čas, bi moralo sodišče prve stopnje vse navedene okoliščine, ki časovno sovpadajo z vrnitvijo tožnice na delo, vestno, skrbno ter analitično sintetično oceniti v smislu določbe 8. člena ZPP. Pri tem bi se moralo opredeliti do navedb tožnice, da je toženka ob vročitvi pisnega opomina tudi povzdigovala glas in ji rekla, da naj da odpoved, ter do izpovedi tožnice, da se je že prvega dne po vrnitvi na delo psihično zlomila. Ker sodba o tem nima razlogov, je podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe glede obstoja fiktivnega odpovednega razloga ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - odpoklic direktorja - nekrivdni razlog - sprememba sistemizacije - kontinuiteta delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik ostal v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi po 3. 11. 2020, ko je bil odpoklican s funkcije generalnega direktorja, na podlagi 9.1. točke pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je zaključilo, da je kontinuiteto delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po odpoklicu s funkcije generalnega direktorja neposredno zagotavljala že sklenjena pogodba o zaposlitvi z dne 8. 4. 2019, kar pomeni, da za vzpostavitev delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki za čas od 3. 11. 2020 do poteka mandata ni bila potrebna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Rok za sodno varstvo je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 in ne teče od prenehanja delovnega razmerja, ampak od vročitve oziroma dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice. Kot je tožnica navedla v tožbi, vloženi dne 3. 11. 2020, je bilo to 19. 10. 2020, ko je prejela dopis toženke z dne 15. 10. 2020, da ji bo 17. 10. 2020 prenehalo delovno razmerje. Tožba je torej pravočasna, četudi ji na podlagi tega dopisa delovno razmerje ni prenehalo 17. 10. 2020, ampak kasneje, kar je ustrezno upoštevano pri spremembi tožbe, ki ni vezana na rok, kot zmotno meni toženka.
Stranki sta se upoštevaje splošna pravila obligacijskega prava (prvi odstavek 13. člena ZDR-1) pravno veljavno dogovorili za preklic odpovedi. Na podlagi preklicane odpovedi tožnici 27. 11. 2020 ni zakonito prenehalo delovno razmerje, saj je šteti, kot da odpovedi ne bi bilo, pri čemer je nebistveno, da tožnica v zvezi s samo odpovedjo ni uveljavljala sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00058337
ZDZdr člen 39, 39/1, 71, 71/1.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odločba sodišča - izboljšanje zdravstvenega stanja - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda - premestitev na odprti oddelek
V obravnavani zadevi je očitno prišlo do situacije, ki jo obravnava prvi odstavek 71. člena ZDZdr. Ta določa, da lahko psihiatrična bolnišnica osebo, ki se ji zdravstveno stanje toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00058579
ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2. OZ člen 154, 154/2.
škodni dogodek - prometna nesreča - odgovornost za škodni dogodek - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - povzročitev škodne nevarnosti - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza - nevarna situacija - instinktivna reakcija - reakcija udeleženca v prometu - soprispevek oškodovanca - kršitev cestnoprometnih predpisov
Pri hipni in instinktivni reakciji v kritični prometni situaciji od udeležencev ni mogoče pričakovati, da bodo vedno ravnali najbolj racionalno in optimalno. Ob celoviti presoji vzročne zveze je v takšnih situacijah pravilno izhodišče, da je pravno relevanten vzrok škode ravnanje udeleženca, ki je z nepravilno vožnjo povzročil nevarno situacijo. Le v izjemnih primerih, ko je reakcija oškodovanca na nepravilno vožnjo povsem neobičajna in močno pretirana ali nesorazmerna, se kot pravno relevanten vzrok za nastalo škodo lahko upošteva tudi ravnanje oškodovanca, ki se kaže kot njegov krivdni soprispevek k nastali nesreči v smislu deljene odgovornosti.
zloraba uradnega položaja - nezakonito izplačilo - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano dejanje - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da gre med izvršitvenima ravnanjema z dne 28. 9. 2009 in 28. 9. 2011 za daljši časovni presledek, pri čemer ni izkazano, da bi v vmesnem obdobju bili izdani vsebinsko primerljivi sklepi obtoženca v funkciji dekana, tudi za kakšne druge osebe, kaže da naj bi šlo za sicer ponovljeno kaznivo dejanje, ne pa za kontinuirano izvrševanje enega kaznivega dejanja.
Ko je kaznivo dejanje storjeno že z odreditvijo nezakonitega izplačila (v obravnavanem primeru z izdajo sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti od 28. 9. 2009 oziroma 28. 9. 2011 dalje do preklica) in ko v zvezi z navedenim ni bilo ugotovljeno, da bi bilo za vsakokratna izplačila potrebno ali da so celo bili vsakič znova izdani vsebinsko istovrstni sklepi, vključitev očitka opustitvenega ravnanja v spremenjeno obtožnico (da sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti - kot dekan ni preklical), nima bistvenega pomena za oceno trenutka storitve kaznivega dejanja, ker je bilo kaznivo dejanje dokončano že s storitveno obliko izvršitve, zato je opustitvena oblika izvršitve inkludirana v storitveno obliko izvršitve kaznivega dejanja.
Kupcu šele oblikovalni zahtevek, s katerim zahteva, da se v pogodbi dogovorjena kupnina zniža zaradi stvarnih napak, daje upravičenje, da s kondikcijskim zahtevkom zahteva vračilo preveč plačane kupnine. Tak zahtevek je postavil tožnik. Ne gre za ugotovitveni zahtevek, kot to zmotno zatrjuje pritožba, marveč za oblikovalni zahtevek, ki je obvezna predpostavka, na podlagi katere kupec posledično lahko uveljavlja denarno terjatev iz naslova znižanja kupnine.
Uspešen pa tudi ne more biti osumljeni, ko navaja, da bi ga moralo sodišče prve stopnje pred izdajo napadenega sklepa zaslišati, saj za takšne navedbe ni podlage v ZKP. Za svojo odločitev je imelo sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča na razpolago vse ustrezne podatke, da je lahko v obravnavani zadevi odločilo.
Za nastop fikcije vročitve je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
Glede utemeljenega suma je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je postala obtožnica, ki je bila vložena zoper obtožnico, pravnomočna in da je s tem utemeljen sum tudi formalno dognan. S takšno utemeljitvijo je v zadostni meri obrazložilo danost temeljnega pogoja za pripor, torej utemeljenost suma. Nasprotna pritožbena navedba, ko se pritožnica zavzema za obširnejšo obrazložitev utemeljenega suma tako ne more biti utemeljena, še zlasti, ko pritožnica tudi ne navede zakaj, da bi bil utemeljen sum od ugotovitve pravnomočnosti obtožnice dalje, kakorkoli zrahljan.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izvršnica - prepoved unovčenja bančne garancije - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda
Pravilno je sodišče prve stopnje razlogovalo, da tožeča stranka ni pojasnila kakšno je njeno preostalo premoženje, zlasti višine preostalih terjatev, zapadlosti in neplačila terjatev ter denarnih tokov, da bi s primerjanjem ugotovilo ali bi bila z unovčitvijo izvršnice ogrožena likvidnost tožeče stranke in s tem podana verjetnost nastanka škode ali drugih neugodnih posledic ter da zgolj povečanje portfelja zapadlih neplačanih terjatev ob pomanjkanju drugih navedb ne predstavlja avtomatične nevarnosti nastanka škode in drugih škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z unovčitvijo izvršnice za 50.000,00 EUR nastala toženi stranki premoženjska korist in da tožeča stranka ni izkazala, da z začasno odredbo s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke. S predlagano začasno odredbo bi začasno odvzeli izvršnici pomen izvršilnega naslova v skladu z 38. členom ZIZ.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljena pritožbena novota
S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila, in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela. To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO DRUŽB
VSL00058625
OZ člen 177, 177/2, 178, 183.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - razbremenitev odškodninske odgovornosti - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - objektivno žaljiva izjava - žalitev - neresnične trditve - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - upravičen razlog - zadeva javnega pomena - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadki - sežig odpadkov - občinski organ - osebnostna pravica - preklic izjave
Ni nujno, da je vsaka neresnična trditev protipravna. Če je bil tisti, ki je podal izjavo, v dobri veri in je imel sam pri tem resen namen, neresnično sporočilo ni protipravno v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - nasprotovanje - diagnoza bolezni - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev zdravljenja
Izpolnjene so zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr in sodelovanje v milejših oblikah zdravljenja ni možno iz razloga, ker zaradi prisotnih bolezenskih simptomov udeleženec nima uvida v potrebo po zdravljenju in zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval.
tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - prekinitev postopka vpisa v sodni register - prokura - predlog za vpis spremembe v sodni register
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - dejansko stanje - dokazanost
To, da je oškodovanec obdolženca ugriznil za prst, pa samo kaže, da je bil stisk tako močan, da se ga je oškodovanec želel rešiti z ugrizom ter se na ta način želel rešiti obdolženčevega stiska za vrat.
pravni interes za izdajo začasne odredbe - čas izdaje odločbe
Za izdajo začasne odredbe odločilne okoliščine, ki obstajajo v času njene izdaje oziroma vložitve predloga.
Upnikov položaj je bil ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja, na podlagi katerega mu je prvodolžnik poslal sporni račun, njegovo neplačilo pa je bilo podlaga za grozeč odklop električne energije. Pred slednjim se je želel zavarovati s predlogom za izdajo začasne odredbe.
Pravni interes za začasno odredbo bi prenehal, če ne bi bilo več kaj za zavarovati, bodisi terjatve bodisi ne bi bilo predmeta zavarovanja. Dokler terjatev obstaja in sodišče je v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da obstaja z verjetnostjo (8. in 9. stran sklepa z dne 13. 12. 2021), jo ima upnik pravni interes zavarovati.