ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - obrazloženost sklepa - zavrnitev dokaznega predloga
Zahtevana hitrost postopka ter zahtevana stopnja verjetnosti dejstev se lahko kot razloga za zavrnitev zamudnega dokaznega predloga izkažeta za utemeljena le na podlagi ustrezne obrazložitve.
ZPP člen 163/1, 163/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 25.
povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - stroški za pregled listin
O povrnitvi stroškov tudi v tovrstnih postopkih odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, v kateri morajo biti stroški opredeljeno navedeni.
Protispisen je dokazni zaključek, da je bil delovni čas prerazporejen tudi za ostale delavke in ne zgolj za tožnico. Iz izpovedi priče A. A. izhaja, da je v času, ko je bil delovni čas za tožnico prerazporejen, prišla v službo ob osmih, devetih, ter je zaključila z delom okoli petih popoldne. A. A. torej ni izpovedala, da bi morala v službo priti tudi ob vikendih, da bi imela petek prost in da bi ji delovnik ob četrtkih trajal od osme do devetnajste ure (takšnih navedb tudi ni podala toženka). Zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini izpovedi A. A., in med samo izpovedjo navedene priče.
Ker je toženka takoj po zaključku bolniškega staleža 11. 6. 2021 tožnici vročila pisni opomin, v katerem je med drugim navedla, da se je tožnica s toženko dogovorila za izrabo dopusta od 14. 5. 2021 dalje, da pa je bila v tem času dejansko bolniško odsotna, ter da je istočasno z vrnitvijo na delo in podajo pisnega opomina tožnici drastično spremenila delovni čas, bi moralo sodišče prve stopnje vse navedene okoliščine, ki časovno sovpadajo z vrnitvijo tožnice na delo, vestno, skrbno ter analitično sintetično oceniti v smislu določbe 8. člena ZPP. Pri tem bi se moralo opredeliti do navedb tožnice, da je toženka ob vročitvi pisnega opomina tudi povzdigovala glas in ji rekla, da naj da odpoved, ter do izpovedi tožnice, da se je že prvega dne po vrnitvi na delo psihično zlomila. Ker sodba o tem nima razlogov, je podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe glede obstoja fiktivnega odpovednega razloga ni mogoče preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - odpoklic direktorja - nekrivdni razlog - sprememba sistemizacije - kontinuiteta delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik ostal v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi po 3. 11. 2020, ko je bil odpoklican s funkcije generalnega direktorja, na podlagi 9.1. točke pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je zaključilo, da je kontinuiteto delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po odpoklicu s funkcije generalnega direktorja neposredno zagotavljala že sklenjena pogodba o zaposlitvi z dne 8. 4. 2019, kar pomeni, da za vzpostavitev delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki za čas od 3. 11. 2020 do poteka mandata ni bila potrebna sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Ker je na materi siceršnja celotna skrb za prevoze otrok, je sodišče prve stopnje utemeljeno (morebiti) potrebne prevoze na stike naložilo predlagatelju, saj se lahko ravno na tak način pokaže otrokoma, da sta starša v odnosu do njih enakopravna.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izvršnica - prepoved unovčenja bančne garancije - težko nadomestljiva škoda - neznatna škoda
Pravilno je sodišče prve stopnje razlogovalo, da tožeča stranka ni pojasnila kakšno je njeno preostalo premoženje, zlasti višine preostalih terjatev, zapadlosti in neplačila terjatev ter denarnih tokov, da bi s primerjanjem ugotovilo ali bi bila z unovčitvijo izvršnice ogrožena likvidnost tožeče stranke in s tem podana verjetnost nastanka škode ali drugih neugodnih posledic ter da zgolj povečanje portfelja zapadlih neplačanih terjatev ob pomanjkanju drugih navedb ne predstavlja avtomatične nevarnosti nastanka škode in drugih škodljivih posledic.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi z unovčitvijo izvršnice za 50.000,00 EUR nastala toženi stranki premoženjska korist in da tožeča stranka ni izkazala, da z začasno odredbo s prepovedjo unovčitve izvršnice ne bi bilo poseženo v premoženjski položaj tožene stranke. S predlagano začasno odredbo bi začasno odvzeli izvršnici pomen izvršilnega naslova v skladu z 38. členom ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO DRUŽB
VSL00058625
OZ člen 177, 177/2, 178, 183.
škodni dogodek - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - razbremenitev odškodninske odgovornosti - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - objektivno žaljiva izjava - žalitev - neresnične trditve - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - upravičen razlog - zadeva javnega pomena - izgradnja centra za ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadki - sežig odpadkov - občinski organ - osebnostna pravica - preklic izjave
Ni nujno, da je vsaka neresnična trditev protipravna. Če je bil tisti, ki je podal izjavo, v dobri veri in je imel sam pri tem resen namen, neresnično sporočilo ni protipravno v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - nasprotovanje - diagnoza bolezni - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev zdravljenja
Izpolnjene so zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr in sodelovanje v milejših oblikah zdravljenja ni možno iz razloga, ker zaradi prisotnih bolezenskih simptomov udeleženec nima uvida v potrebo po zdravljenju in zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00058579
ZPrCP člen 42, 42/1, 42/2. OZ člen 154, 154/2.
škodni dogodek - prometna nesreča - odgovornost za škodni dogodek - deljena odgovornost udeležencev prometne nezgode - povzročitev škodne nevarnosti - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza - nevarna situacija - instinktivna reakcija - reakcija udeleženca v prometu - soprispevek oškodovanca - kršitev cestnoprometnih predpisov
Pri hipni in instinktivni reakciji v kritični prometni situaciji od udeležencev ni mogoče pričakovati, da bodo vedno ravnali najbolj racionalno in optimalno. Ob celoviti presoji vzročne zveze je v takšnih situacijah pravilno izhodišče, da je pravno relevanten vzrok škode ravnanje udeleženca, ki je z nepravilno vožnjo povzročil nevarno situacijo. Le v izjemnih primerih, ko je reakcija oškodovanca na nepravilno vožnjo povsem neobičajna in močno pretirana ali nesorazmerna, se kot pravno relevanten vzrok za nastalo škodo lahko upošteva tudi ravnanje oškodovanca, ki se kaže kot njegov krivdni soprispevek k nastali nesreči v smislu deljene odgovornosti.
obresti - posojilo - oderuške obresti - oderuštvo - objektivni element oderuštva - subjektivni element oderuštva - višina obrestne mere - domneva oderuških obresti
Sodišče prve stopnje je podrobno, pregledno in argumentirano pojasnilo razloge, na podlagi katerih je pravilno ugotovilo, da sta izkazana tako objektivni kot subjektivni element oderuštva v zvezi z obrestmi, kot so bile dogovorjene v posojilni pogodbi.
Tožnik ni uspel dokazati, da ni vedel, da je toženec v težki finančni stiski oziroma, da ni izkoristil težkega gmotnega položaja toženca pri določitvi višine obrestne mere.
Za nastop fikcije vročitve je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
denarna kazen za pričo - pogoj PCT - neopravičen izostanek z naroka
Preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT na sodiščih je v obdobju od 9. 11. 2021 do 21. 2. 2022 temeljilo neposredno na 83.a členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), na podlagi katerega je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/21, 199/21 in 23/22). Ta je v poglavju 3.1 izrecno določala, da morajo vse osebe, ki vstopajo v prostore sodišča, razen oseb, ki so mlajše od 12 let, izpolnjevati pogoj PCT; na vstopnih točkah se vsem vstopajočim v prostore sodišča preveri izpolnjevanje pogoja PCT; če ga oseba ne izpolnjuje, se ji vstop v prostore sodišča zavrne.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljena pritožbena novota
S pritožbenimi navedbami, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je naročen prevoz tudi dejansko opravila, in da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi prekoračilo trditveno breme tožeče stranke, pritožnica uveljavlja kršitev razpravnega načela. To ni absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zato v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev. Kot izhaja iz 451. člena ZPP, mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.
Kupcu šele oblikovalni zahtevek, s katerim zahteva, da se v pogodbi dogovorjena kupnina zniža zaradi stvarnih napak, daje upravičenje, da s kondikcijskim zahtevkom zahteva vračilo preveč plačane kupnine. Tak zahtevek je postavil tožnik. Ne gre za ugotovitveni zahtevek, kot to zmotno zatrjuje pritožba, marveč za oblikovalni zahtevek, ki je obvezna predpostavka, na podlagi katere kupec posledično lahko uveljavlja denarno terjatev iz naslova znižanja kupnine.
zloraba uradnega položaja - nezakonito izplačilo - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano dejanje - zastaranje kazenskega pregona
Dejstvo, da gre med izvršitvenima ravnanjema z dne 28. 9. 2009 in 28. 9. 2011 za daljši časovni presledek, pri čemer ni izkazano, da bi v vmesnem obdobju bili izdani vsebinsko primerljivi sklepi obtoženca v funkciji dekana, tudi za kakšne druge osebe, kaže da naj bi šlo za sicer ponovljeno kaznivo dejanje, ne pa za kontinuirano izvrševanje enega kaznivega dejanja.
Ko je kaznivo dejanje storjeno že z odreditvijo nezakonitega izplačila (v obravnavanem primeru z izdajo sklepa o odreditvi stalne pripravljenosti od 28. 9. 2009 oziroma 28. 9. 2011 dalje do preklica) in ko v zvezi z navedenim ni bilo ugotovljeno, da bi bilo za vsakokratna izplačila potrebno ali da so celo bili vsakič znova izdani vsebinsko istovrstni sklepi, vključitev očitka opustitvenega ravnanja v spremenjeno obtožnico (da sklepov o odreditvi stalne pripravljenosti - kot dekan ni preklical), nima bistvenega pomena za oceno trenutka storitve kaznivega dejanja, ker je bilo kaznivo dejanje dokončano že s storitveno obliko izvršitve, zato je opustitvena oblika izvršitve inkludirana v storitveno obliko izvršitve kaznivega dejanja.
Glede utemeljenega suma je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je postala obtožnica, ki je bila vložena zoper obtožnico, pravnomočna in da je s tem utemeljen sum tudi formalno dognan. S takšno utemeljitvijo je v zadostni meri obrazložilo danost temeljnega pogoja za pripor, torej utemeljenost suma. Nasprotna pritožbena navedba, ko se pritožnica zavzema za obširnejšo obrazložitev utemeljenega suma tako ne more biti utemeljena, še zlasti, ko pritožnica tudi ne navede zakaj, da bi bil utemeljen sum od ugotovitve pravnomočnosti obtožnice dalje, kakorkoli zrahljan.
tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - prekinitev postopka vpisa v sodni register - prokura - predlog za vpis spremembe v sodni register
Zgolj zatrjevana ničnost ali izpodbojnost skupščinskih sklepov še ni predhodno vprašanje. Tudi sodna praksa ni šla v smer, da registrsko sodišče vedno prekine postopek vpisa podatkov v sodni register, ko dobi obvestilo o vloženi tožbi zaradi izpodbijanja sklepov skupščine.