BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena, da tožena stranka ni sama prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, temveč je prenehanje vtoževane terjatve dosegla tožnica z enostransko pobotno izjavo. Ker je pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, izjema od splošnega pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške, ga je treba razlagati ozko. Izpolnitev obveznosti in pobot sta dva različna načina prenehanja obveznosti, zato se po presoji pritožbenega sodišča pravilo, da mora tožena stranka plačati pravdne stroške, če je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ne nanaša tudi na primer, ko tožeča stranka tožbo umakne po tem, ko je podala enostransko pobotno izjavo.
služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - ugotovitev stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - dobra vera - služnostna pot - potrebe gospodujočega zemljišča
Novi pridobitelj nepremičnine je tisti, ki ima poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Potrebnost in koristnost nista pogoja za priposestvovanje služnosti. Sta pa potrebnost in koristnost služnosti pomembni pri presoji utemeljenosti tožbe za ukinitev služnosti.
Iz same kompozicije nepremičnin je jasno, da sta tožnika pot uporabljala, ne glede na to, ali sta (so)prispevala k asfaltiranju, saj sporna pot predstavlja edini možen dostop do njune nepremičnine.
ZPP člen 286b. OZ člen 288, 378. ZVKD-1 člen 34, 34/1.
varstvo kulturne dediščine - podjemna pogodba - oprava storitev - pavšalne pritožbene navedbe - začetek teka zamudnih obresti - plačilni rok - enostranska sprememba pogodbe - potrditev situacije - pravica do plačila - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - grajanje procesnih kršitev - nesubstanciran dokazni predlog
V pogodbi je bil določen 30 dnevni plačilni rok, na računih pa je naveden 15 dnevni rok. Tožena stranka se je na dogovorjeni 30 dnevni plačilni rok sklicevala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Tožeča stranka ni imela podlage, da je plačilni rok enostransko spremenila v 15 dnevnega. Zamudne obresti zato niso mogle pričeti teči pred potekom 30 dnevnega roka za plačilo.
ZMed člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/4. ZIZ člen 15, 239, 272. ZPP člen 339, 339/2-14.
zavarovanje z začasno odredbo - mediji - povezane osebe - prodaja poslovnega deleža - soglasje ministrstva - ničnost pogodb - predpostavke za izdajo začasne odredbe - stopnja verjetnosti - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v postopku izdaje začasne odredbe res odloča s stopnjo verjetnosti, vendar pa mora (v celoti) obrazložiti, zakaj meni, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal obstoj obeh predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
ZPP člen 481, 481/1-1, 482, 482/2. Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (2019) člen 2, 2/1, 7, 7/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - javni sklad - kršitev pogodbe - civilnopravno razmerje
Tožeča stranka je organizirana v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Tožeča stranka zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje.
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vrnitev neutemeljeno izplačanega zneska sofinanciranja nakupa zaščitne opreme za zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami in širjenjem virusa COVID-19. Izvedba razpisnega postopka (javnega poziva), v katerem tožeča stranka odloča o dodelitvi sredstev, se vodi v skladu z določili ZUP. Ne gre torej za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada, zato ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Ker tožeča stranka vtožuje terjatev iz naslova kršitve sklenjene Pogodbe, gre za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
ZSICT člen 45, 45/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42, 42/1.
nagrada izvedenca - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - prekoračitev roka - upravičeni razlogi - zahtevnost mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - znižanje nagrade - višina nagrade izvedenca
Do prekoračitve roka za izdelavo izvedenskega mnenja je prišlo iz upravičenih razlogov. Izvedenec je opravil ogled, naknadno je moral pridobiti še pooblastilo s strani sodišča in dokumentacijo s strani Upravne enote D., šele nato (torej očitno šele po dveh mesecih) pa je na podlagi pridobljene dokumentacije lahko pričel z izdelavo izvedenskega mnenja, o čemer je tudi obvestil sodišče. Pri tem ne gre prezreti, da je šlo v konkretni zadevi za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, da je izvedenec rok prekoračil le za dva meseca in pol ter da je po pozivu k predložitvi mnenja izvedensko mnenje sodišču (v roku dveh tednov) tudi poslal.
V konkretni zadevi gre za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja. Izvedenec je moral mnenje podati o gradnji zelo zahtevnega objekta - hotelsko trgovskega objekta, v zvezi s tem pa je moral odgovoriti na izjemno kompleksna vprašanja, in sicer je moral opredeliti in finančno ovrednotiti obsežna izvedena dela, ugotoviti manjvrednost del, vzroke za zatrjevane napake ter pripraviti končni obračun izvedenih del. Pri tem je moral opraviti ogled objekta, preštudirati obsežno spisovno gradivo (več kot 3000 strani) in pridobljeno dodatno gradbeno dokumentacijo, mnenje pa je pripravil na 44 straneh.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00058603
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 50, 50/1, 50/2, 57, 57/1.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - vzpostavitev etažne lastnine
Odločba o etažiranju stanovanjske stavbe je pravnomočna, v zvezi s to stavbo ni (več) nobenega spora o lastništvu, zato ni ovir, da sodišče v tem postopku določi obseg pripadajočega zemljišča k stavbi skladno z določili 43. člena ZVEtL-1 ter kdo so lastniki tako določenega zemljišča. Ker je treba ob pravilni uporabi materialnega prava nadaljevati nepravdni postopek, je višje sodišče ugodilo pritožbama in sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter posledično odločitev o nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka, razveljavilo.
ZFPPIPP člen 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-2, 78/2-3, 78/2-5, 82, 82/3, 83, 83/4, 83/5, 83/7. ZGD-1 člen 527, 527/1-1. OZ člen 421, 421/1.
upniški odbor - zahteva upnika - prenos terjatve - članstvo v upniškem odboru - člani upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - volitve članov upniškega odbora - ovira za imenovanje člana upniškega odbora - povezane družbe - ožje povezane osebe - usklajeno delovanje - procesna sposobnost - učinki odstopa terjatve - sprememba lastništva - zloraba procesnih pravic
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil prenos terjatve upnika D. d. o. o. (do stečajnega dolžnika) na upnika B. d. o. o. izveden šele po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora. Poleg tega iz podatkov sodnega registra izhaja, da je do spremembe lastništva upnika A. d. o. o., to je prenosa 100 % poslovnega deleža v navedenem upniku iz družbe C. d. o. o. na družbo F. d. o. o. prišlo po vložitvi zahteve za oblikovanje upniškega odbora in po glasovanju po tretjem odstavku 82. člena ZFPPIPP. Iz ugotovljenih aktivnosti zgoraj navedenih subjektov in z njimi ter s stečajnim dolžnikom povezanih oseb (prenos poslovnega deleža, prenos terjatve) je razvidno usklajeno delovanje v smeri pridobitve procesne sposobnosti in pravic do članstva v upniškem odboru, vse skupaj z namenom, da se preko subjektov oziroma oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo, vpliva na odločitve v upniškem odboru. Navedeno nedvomno kaže na poskus obida določb iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, katerih namen je v preprečitvi, da bi lahko osebe, ki so ali so bile kapitalsko, vodstveno, dolžniško ali družinsko povezane s stečajnim dolžnikom, nedovoljeno vplivale na stečajni postopek, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da prenos terjatve kot tudi sprememba lastništva v upniku po izvedenem glasovanju o oblikovanju upniškega odbora kažeta znake zlorabe procesnih pravic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058282
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 98, 98/2, 338, 338/1, 358, 358-3, 391.
kaznivo dejanje nasilja v družini - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov - enkratni dogodek - pravilna ugotovitev dejanskega stanja
Tako se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je 15. 5. 2020 med obdolžencem in oškodovanko res lahko prišlo do resnejšega prepira, vendar le en tak konkretiziran dogodek, ki bi lahko bil opredeljen zgolj kot prekršek ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ne zadošča za zaključek, da bi bilo obdolžencu dokazano očitano kaznivo dejanje nasilja v družini.
ZGD-1 člen 52, 52/3, 318, 318/2, 321, 321/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZNP-1 člen 7, 40, 40/1.
posebna revizija - obrazloženost sodne odločbe - nasprotje med razlogi - opredelitev do odločilnih dejstev - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - meje preizkusa predloga - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stroški posebne revizije
Sodna odločba mora biti obrazložena tako, da je iz nje razvidno, da se je sodišče z argumenti strank seznanilo in jih obravnavalo. Sodišče tudi v nepravdnem postopku odloča (le) v mejah konkretnega in določnega predloga, ki ga je treba preizkusiti v mejah v predlogu navedenih razlogov o odločilnih dejstvih.
otvoritveno poročilo upravitelja - načrt poteka stečajnega postopka - obseg stečajne mase - izločitvena pravica
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase. Z izpodbijanjem načrta poteka stečajnega postopka ni mogoče doseči preizkusa obsega stečajne mase, saj so temu namenjena druga pravna sredstva.
Sprememba odločitve o (ne)pravočasnosti odgovora na pritožbo oz. o (ne)priznanju stroškov sestave odgovora na pritožbo ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti namreč sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 403, 403/2. ZPP člen 188, 188/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - predlog za odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - umik predloga - vročitev umika - vročitev upniku - pravica upnika do izjave - soglasje k umiku - odklonitev soglasja - vsebinska odločitev - ustavitev postopka za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Smiselna uporaba določbe drugega odstavka 188. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tudi v postopku odpusta obveznosti terja vročitev dolžnikovega umika predloga za odpust obveznosti v izjavo upniku, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, in njegovo soglasje za umik.
ZKP člen 87, 87/2, 129a, 129a/2, 129a/3, 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - spremenjena sodna praksa - ustavna odločba
Ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23. 6. 2022, predloga A. A., ki je že na prestajanju zaporne kazni, ni mogoče šteti za prepoznega, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
vmesna sodba - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost voznika motornega vozila - prometna nesreča - trčenje motornega vozila in pešca - prispevek oškodovanca - prečkanje cestišča izven prehoda za pešce - več izvedenskih mnenj - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odprava procesnih kršitev na pritožbeni obravnavi - deljena odgovornost
Prisoja manj od 30 % v breme peške, za kar se zavzema slednja, pa tudi ne bi bila utemeljena. Njen prispevek k nesreči je bil pomemben, celo odločilen, saj je prečkala cesto kljub temu, da je videla približevati se motorno kolo. Ne drži, da sploh ni kršila predpisov. Je že res, da pešec lahko prečka cesto tudi izven označenega prehoda, če le-tega ni v bližini, vendar pa seveda po tem, ko se prepriča, da to lahko varno stori.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je imel zapustnik tri otroke, poleg pritožnikov še sina E. E., ki je umrl pred zapustnikom. Ker torej ni mogel dedovati, njegov dedni delež na podlagi vstopne pravice (12. člen ZD) deduje njegova hči D. D. Pri tem ni odločilno, kot zmotno izpostavlja pritožba, da se je D. D. odpovedala dedovanju po svojem očetu, saj je njena dedna pravica po dedku samostojna in jo je pridobila prav zato, ker oče ob uvedbi dedovanja ni bil več živ in torej ni mogel postati dedič.
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZNPPol člen 46.
nezakoniti dokazi - prepoznava obdolženca - prepoznava na podlagi fotografij - identiteta storilca - huda telesna poškodba - neutemeljena pritožba
Navedbe zagovornikov, ki poskušajo prepričati, da izpodbijana sodba temelji na nezakonitih dokazih, so netočne in jim zato ni slediti. To velja tudi za navedbe o nezakonitosti opravljene prepoznave obdolženca, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila v obravnavanem primeru taka prepoznava v smislu določb 46. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije sploh opravljena. Navedenim pričam je obdolženčevo fotografijo pokazal prijatelj, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, zato zagovorniki s takimi zavajajočimi navedbami ne morejo uspeti, še manj pa s tem vzbuditi dvom o načinu ugotovitve identitete storilca obravnavanega kaznivega dejanja.