Le v primerih, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Toženec pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko. Zato je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje. Prednostna znamka namreč ne izkazuje, da je toženec pošiljko oddal priporočeno po pošti.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - poprava vloge - poziv na dopolnitev
Tožnik je v vloženi vlogi zgolj ponavljal svoje navedbe, ni pa postavil določnega tožbenega zahtevka in tožbe ni dopolnil z dejstvi, na katera opira zahtevek ter dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.
odpoved pogodbe - odpovedni rok - razlaga pogodbenih določil - pogodba o opravljanju računovodskih storitev
Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, kot uveljavlja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb 82. člena OZ. Pogodbeni stranki sta namreč s pogodbo o opravljenih knjigovodskih storitvah se dogovorili za veljavnost pogodbe za nedoločen čas in 6-mesečni odpovedni rok, pri čemer mora biti odpoved pogodbe jasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00057684
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/2. ZVPot člen 21b.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - podpis na vročilnici - razveljavitev zamudne sodbe - izključujoči se zahtevki - varstvo potrošnikov
Sodišče naj opravi predlagane poizvedbe pri obeh poštah in zasliši vročevalca. Nadaljnji potek postopka bo odvisen od ugotovitve, ali je bila 6. 2. 2020 tožba vročena tožencu.
Zahtevka za vrnitev plačila za dogovorjeno delo in za izročitev enakega („novega“) motorja se medsebojno izključujeta, saj ni mogoče ugoditi obema hkrati.
ZPVAS člen 8, 8/2, 10. ZD člen 84, 84/1, 221. ZDen člen 81.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - agrarna skupnost - dodatni sklep o dedovanju
ZPVAS napotuje tudi na 221. člen ZD, na podlagi katerega sodišče z novim (dodatnim) sklepom o dedovanju razdeli pozneje najdeno premoženje (v tem primeru premoženjske pravice, vrnjene po določbah ZPVAS) na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Pri odmeri odškodnine za nematerialno škodo je sodišče vezano na merila iz 179. člena OZ, to je stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Odmera poteka na dveh ravneh – konkretni in abstraktni. Po eni strani je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca (subjektivno merilo) in mu z odškodnino nameniti pravično zadoščenje za omilitev njegovih bolečin, po drugi strani pa je treba upoštevati tudi primere iz sodne prakse (objektivno merilo). Tak pristop je potreben zato, ker je oškodovančevo individualno vrednotenje konkretnih posledic oziroma njegovo subjektivno doživljanje že po naravi stvari vedno poudarjeno neugodno, korekcija z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja primerjavo ugotovljenih škodnih posledic konkretnega oškodovanca s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, pa zagotovi enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
odprava zamakanja - drugo primerno stanovanje - normalna uporaba stanovanja - izvedenec gradbene stroke
V primeru, da namreč tožnica kot lastnica stanovanja kopalnice ne bi prenovila oz. kot zatrjuje toženka ne odpravila zamakanja v kopalnici, bi toženka lahko na podlagi tretjega odstavka 93. člena SZ-1 od tožnice zahtevala, da ji preskrbi drugo primerno stanovanje. Takega zahtevka pa toženka nikoli ni postavila.
Kadar v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, je v skladu s sodno prakso dopusten tudi dvočlenski izrek, ki ga sestavljata odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati določen znesek, ter ugotovitev, da terjatev tožene stranke ne obstoji.
V konkretnem primeru gre za mešano pogodbo, saj je tožnik dobavil toplotno črpalko, nato pa jo tudi montiral na obstoječ sistem ogrevanja, pri čemer toplotna črpalka ne predstavlja (zgolj) uporabljenega materiala.
Toženka je v razmerju do tožnika potrošnik, zaradi česar je roke za grajanje napak presojalo v skladu z določili ZVPot, ki je lex specialis nasproti OZ ter predvideva daljše roke.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vsebinsko prazna sodba - neobrazložena odločba - standard obrazloženosti sklepa - pravica do izjave - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Obrazložitev ne nudi odgovorov o tem, kaj je predmet obravnavane druge zadeve in zakaj bi odločitev v tej zadevi predstavljala predhodno vprašanje v tem postopku. Obrazložitev je prazna in ne zadostuje niti minimalnim standardom obrazloženosti. Odločba mora biti v bistvenih točkah obrazložena na način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je tesno povezana s pravico do pravnega sredstva
sodna ureditev meje - zadnja mirna posest - kriteriji za ureditev meje
Sodišče prve stopnje je mejo določilo po zadnji mirni posesti. Po tem kriteriju je pravno odločilno zgolj dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki so ga, preden je prišlo do spora, prostovoljno spoštovali vsi mejaši.
Ker temelji izpodbijana odločitev na zadnjem posestnem stanju, so pravno nerelevantna pritožbena stališča, da bi morala meja potekati po (ravni) katastrski meji in zavzemanja, da je ta katastrski prikaz natančen.
pritožba - pooblaščenec - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - oseba brez PDI - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker sta pritožnika zoper odločitev prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo, o kateri odloča višje sodišče, mora imeti pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit za postopek pred višjim sodiščem.
Do odprave ustavne neskladnosti pravnega reda, ki dopušča možnost, da obsojenec, v čigar korist je bil, ko je bil še na prostosti, vložen predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, ki izpolnjuje pogoje za vsebinsko odločanje iz tretjega odstavka 129.a člena ZKP, začne prestajati kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, še preden je pravnomočno odločeno o tem predlogu, sme sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, odrediti, da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu za njeno nadomestno izvršitev.
Odlog izvršitve kazni zapora ni obvezen in je odvisen od presoje v vsaki konkretni zadevi. Pri odločanju o nadomestni izvršitvi kazni zapora mora sodišče izvesti postopek, ki je podoben postopku sodne odmere kazni in napraviti celovito oceno okoliščin povezanih tako z osebnostjo storilca kot z dejanjem, za katerega je obsojen. To pomeni, da se presoja pritožbenih navedb neizogibno prepleta, ne samo z razlogi v izpodbijanih sklepih, pač pa tudi z razlogi sodbe.
Ker bi, tudi upoštevaje navedbe v predlogih za odložitev nastopa kazni oziroma v pritožbah zoper izpodbijane sklepe, nastop zapornih kazni izničil namen nadomestne izvršitve kazni, je pritožbeno sodišče izvršitev kazni zapora odložilo.
zavrženje tožbe - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - zadostno število izvodov tožbe - po elektronski pošti oddana vloga - potrdilo o oddani pošiljki
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je obe vlogi vložila po elektronski pošti in navadni pošti v dveh izvodih, skupaj s priloženimi fotografijami in fotokopijami. Pritožbenih navedb, da je vlogi vložila v dveh izvodih z ničemer ni izkazala (na primer s potrdilom o oddaji pošiljke, v katerem bi bil s strani sodišča potrjen sprejem dveh izvodov vloge), iz vsebine dohodnih štampiljk, pa izhaja, da sta bili obe vlogi vloženi v enem izvodu. V tožbi in dopolnitvi je sicer res navedla, da jih je posredovala tudi po elektronski pošti, vendar ni navedla na kateri elektronski naslov oziroma je v pritožbi navedla napačen elektronski naslov stečajnega sodišča (elektronski naslovi sodišč namreč ne vključujejo šumnikov), iz podatkov spisa pa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje vloge prejelo tudi po elektronski pošti.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo pravilno stališče, da v tej fazi postopka terjatev tožnice še ni verjetno izkazana in zato tudi ni bilo dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Iz listin, ki jih je tožnica priložila k tožbi, in predloga za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je toženka kršila določbe 3. odstavka 182. člena ZDR-1. Ta določba namreč nalaga delodajalcu, da mora delavcem, ki imajo zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Sodišče je pravilno upoštevalo tudi določbo 3. odstavka 148. člena ZDR-1, ki določa, da če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno prerazporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec z upoštevanjem potreb delovnega časa pisno utemeljiti svojo odločitev, ne nalaga pa mu obveznosti, da mora predlogu delavca ugoditi.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov
V okoliščinah konkretnega primera, ko je sodišče prve stopnje po prejemu izvedeniškega mnenja in podaji pisnih vlog strank izdalo sodbo brez izvedbe glavne obravnave, bi tožeča stranka morala zahtevati povrnitev stroškov najpozneje v roku 15 dni od prejema sodbe.
tožba za razveljavitev pogodbe - vrednost predmeta pogodbe - napake volje - bistvena zmota - vrednost nepremičnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu - skrbnost dobrega strokovnjaka - tuja pravna oseba - cenitev vrednosti nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin - podatki gurs - prevara - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev
Tožeča stranka se sklicuje na veliko – nezavedno – razliko med kupnino in dejansko vrednostjo nepremičnine, ki je bila predmet pravnega posla. Zatrjuje svojo zmoto glede vrednosti prodane nepremičnine. In sicer zaradi napake pri vrednotenju, ki ga je izvedla sama (z raziskavo vrednosti predmeta) in na osnovi rezultata te raziskave oblikovala svojo poslovno voljo (ne gre za zmoto o vrednosti zaradi nepoznavanja bistvenih lastnosti predmeta). Pri tem je bila dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odmik od zahtevane skrbnosti dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ) in zaključilo, da zmota tožene stranke ni opravičljiva in ni nezakrivljena.
zamuda roka - procesna predpostavka - zavrženje pritožbe - prava neuka stranka - zakonski rok - nepodaljšljivost roka - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožnica ne izpodbija bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila pritožba zoper sodbo vložena prepozno. Če stranka ne ve, kako se štejejo in varujejo roki, to ni opravičljiv razlog za zamudo pri vložitvi pravnega sredstva
odločitev o pravdnih stroških - izrek stroškovne odločitve - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe pred vročitvijo tožbe toženi stranki - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - izpolnitev zahtevka - potrebni stroški - povod za tožbo - zahteva za povrnitev stroškov postopka - vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki - odgovor tožene stranke - vročitev odgovora - pravica do izjave v postopku
V sodni praksi izreki (akcesornih) stroškovnih odločitev praviloma ne vsebujejo zavrnilnega dela; kar velja tako za odločitve sodišča po višini (kadar nekatere od priglašenih stroškov zavrne) kot za odločitve po temelju (torej o tem, katera stranka je dolžna nasprotni povrniti pravdne stroške). V odločitvi o tem, da mora ena stranka nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, je (a contrario) vsebovana odločitev, da svoje stroške krije sama.
Pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP temelji na domnevi o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo (ne torej že na podlagi življenjske situacije, ki utemeljuje tožbeni zahtevek) sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Do umika tožbe je prišlo pred njeno vročitvijo toženkama, torej preden sta za tožbo sploh zvedeli. V času do litispendence (praviloma niti še) ni mogoče govoriti o izpolnitvi tožbenega zahtevka in o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.