dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - ogled - navzočnost strank pri ogledu - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - oprava ogleda - čas oprave - poslovni čas sodišča
Ogled, ki ga zaradi podajanja svojega mnenja opravi izvedenec, ni dokaz z ogledom, ki ga opravi sodišče.
tožba za razveljavitev pogodbe - vrednost predmeta pogodbe - napake volje - bistvena zmota - vrednost nepremičnine - ugotavljanje vrednosti nepremičnine - skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu - skrbnost dobrega strokovnjaka - tuja pravna oseba - cenitev vrednosti nepremičnine - množično vrednotenje nepremičnin - podatki gurs - prevara - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev
Tožeča stranka se sklicuje na veliko – nezavedno – razliko med kupnino in dejansko vrednostjo nepremičnine, ki je bila predmet pravnega posla. Zatrjuje svojo zmoto glede vrednosti prodane nepremičnine. In sicer zaradi napake pri vrednotenju, ki ga je izvedla sama (z raziskavo vrednosti predmeta) in na osnovi rezultata te raziskave oblikovala svojo poslovno voljo (ne gre za zmoto o vrednosti zaradi nepoznavanja bistvenih lastnosti predmeta). Pri tem je bila dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odmik od zahtevane skrbnosti dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ) in zaključilo, da zmota tožene stranke ni opravičljiva in ni nezakrivljena.
odločitev o pravdnih stroških - izrek stroškovne odločitve - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - umik tožbe pred vročitvijo tožbe toženi stranki - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - izpolnitev zahtevka - potrebni stroški - povod za tožbo - zahteva za povrnitev stroškov postopka - vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki - odgovor tožene stranke - vročitev odgovora - pravica do izjave v postopku
V sodni praksi izreki (akcesornih) stroškovnih odločitev praviloma ne vsebujejo zavrnilnega dela; kar velja tako za odločitve sodišča po višini (kadar nekatere od priglašenih stroškov zavrne) kot za odločitve po temelju (torej o tem, katera stranka je dolžna nasprotni povrniti pravdne stroške). V odločitvi o tem, da mora ena stranka nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, je (a contrario) vsebovana odločitev, da svoje stroške krije sama.
Pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP temelji na domnevi o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.
O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo (ne torej že na podlagi življenjske situacije, ki utemeljuje tožbeni zahtevek) sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.
Do umika tožbe je prišlo pred njeno vročitvijo toženkama, torej preden sta za tožbo sploh zvedeli. V času do litispendence (praviloma niti še) ni mogoče govoriti o izpolnitvi tožbenega zahtevka in o konkludentno izraženem toženčevem priznanju vtoževane terjatve.
Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi namreč tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79.
osebni stečaj - solastniški delež na nepremičnini - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - stečajna masa - pravna podlaga za izvzem - sodna praksa - predmeti izvzeti iz izvršbe
Iz izpodbijanega sklepa izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej, čeprav majhen, sodi v stečajno maso za poplačilo dolžničinih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - načelo kontradiktornosti
Zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok. V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo - ugovor.
Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
Zakon določa eno izmed (izpodbojnih) domnev, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožba pa temu ne oporeka, da je imela tožeča stranka blokirana oba transakcijska računa od 11. 8. 2014 dalje. Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059484
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba jezika v postopku - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - obžalovanje - sprememba kazenske sankcije
Ko zagovornik grajano sodbo izpodbija v delu, kolikor se nanaša na uporabo jezika, v katerim je bil voden kazenski postopek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obtoženec v nobeni fazi postopka ni izjavil, da ne razume, kaj se mu očita, oziroma zakaj se v postopku sploh nahaja, tudi v tistem delu postopka ne, kjer je krivdo priznal.
Sodišče prve stopnje je obtožencu odmerilo prestrogo zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča so olajševalne okoliščine, ki jih je v grajani sodbi sicer pravilno ugotovilo, prišle v premajhni meri do izraza oziroma jih je sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo v obtoženčevo korist.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - pomoč - vrednost prejete pomoči
Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, sodišče odloči, da dedujejo vse zapustnikovo premoženje.
Sodišče si je prizadevalo, da bi se dediči dogovorili o plačilu terjatve, občina pa dedičev ne more prisiliti k temu in tudi ne more izbirati, na katerih stvareh bo izvedena omejitev dedovanja.
veljavnost oporoke - dokazna ocena - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Sodišče prve stopnje je glede obeh ključnih dejanskih vprašanj izvedlo obsežen dokazni postopek in napravilo skrbno oceno dokazov, ki je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva ter je pavšalni in nesklepčni pritožbeni očitki v ničemer ne omajejo. Posamično niti ne terjajo niti ne dopuščajo posebnih odgovorov. Že sodišče prve stopnje je tožnikom pravilno odgovorilo, da to, kaj naj bi komu zapustnik kdaj omenil, da bo zapustil, na oceno njegove oporočne sposobnosti v ničemer ne vpliva in je zato nepomembno.
ZPP člen 153, 153/2, 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 14.
zaslišanje priče - predlagatelj dokaza - stroški priče - povračilo stroškov priči - izpad dohodka - izgubljeni zaslužek priče - potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno obračunalo čas, ki ga je priča porabila za pričanje na sodišču in priča je tudi predložila potrdilo o izgubljenem zaslužku, to je dogovor o delu, in teh dokazov tožeči stranki ni uspelo izpodbiti. Zgolj načelne in splošne ugotovitve, da je urna postavka pretirana in da bi morala priča izkazati, da tega dela ni mogla opraviti sama kateri drugi dan pa so pavšalne in splošne. Stranke se morajo zavedati da, ko priče pred sodiščem opravljajo državljansko dolžnost pričanja na predlog posamezne stranke, s tem niso dolžne nositi stroškov za to. Dolžne so jih nositi stranke, ki so jih predlagale za pričo.
Pritožnica ima prav, da je tožeča stranka predlagala dokaz z zaslišanjem priče B. B. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa, torej da sta vsaka od strank dolžni plačati polovico stroškov priče.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
ZPP člen 125a, 125a/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 26.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica izvedenca do nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - predlog za izločitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - snemanje naroka - center za socialno delo kot skrbnik
Nestrinjanje pritožnika z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila za opravljeno delo izvedenca ne vpliva. Pritožnik sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbijati z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Utemeljenost njegovih pripomb se je preizkušala v dokaznem postopku.
preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predlog centra za socialno delo - zavrnitev predloga - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narok - dolžnost izvedbe naroka - izvedensko mnenje kot dokaz - pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - taksativen seznam iz stečajne mase izvzetih prejemkov
Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 216, 216/1, 218, 218/1, 218/3, 218/4, 219.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odredbe - nasilen vstop - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi
S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.