Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 216, 216/1, 218, 218/1, 218/3, 218/4, 219.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odredbe - nasilen vstop - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi
S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 245, 245/2, 311.
prodaja solastne nepremičnine - predlog upnika - prodaja celotne nepremičnine - soglasje solastnika - postopek osebnega stečaja - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - prenos pooblastil na upravitelja - soglasje stečajnega sodišča - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - prodaja premoženja v stečajnem postopku
Neutemeljeno pritožba zahteva podajo soglasja s strani same fizične osebe kot lastnika preostalega solastniškega deleža. Nad njim je v teku postopek osebnega stečaja, v katerem ta s svojim premoženjem ne more sam razpolagati, v njegovem imenu namreč nastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Stečajna upraviteljica je bila tako tista, ki je bila upravičena stečajnemu sodišču predlagati skupno prodajo v okviru tega izvršilnega sodišča, čemur je le to s sklepom z dne 11. 12. 2019 tudi sledilo in podalo soglasje.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00057979
DZ člen 240, 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbnik - izbira skrbnika - želje varovanca - korist varovanca
Pri izbiri skrbnika je sodišče upoštevalo zakonske določbe, ki se nanašajo na skrbnika (240. člen DZ), kot tudi določbe, ki se nanašajo na položaj osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (242. člen DZ). Ker se v postopku odloča o koristih in pravicah osebe, je ključna volja in korist osebe, v tem okviru pa tudi zaupanje osebe, da ji bo skrbnik nudil potrebno podporo. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, zakaj upoštevanje varovančeve želje ni v nasprotju z njegovimi koristmi, pritožnik ni uspel vzbuditi dvoma o pravilnosti odločitve o izbiri skrbnice.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057881
ZPP člen 208, 208/2. ZBan-1 člen 261e, 350a. ZRPPB člen 265.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost države - izbris delnic - prenehanje kvalificiranih obveznosti - nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - izredni ukrep - nezakonit ukrep - zakonitost odločbe - Banka Slovenije - postopek pred Ustavnim sodiščem - pasivna legitimacija - javni interes - odločba o izrednih ukrepih - povrnitev premoženjske škode - pravica do sodnega varstva
Ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo dvoma, da je zakonodajalec dolžan predvideti postopek, v katerem bo tožnica imela dejansko možnost doseči presojo zakonitosti izrečenega ukrepa, ni pa še bilo (in še vedno ni) jasno, kdo je odgovoren za posledice morebitne nezakonitosti ukrepa.
Nobene od toženk, zoper katere je tožnica vložila tožbo, tako ta čas ni mogoče z dovolj veliko verjetnostjo izključiti iz kroga možnih odgovornih oseb. Če bo ugotovljeno, da BS kot tisti subjekt, ki je izdal sporne odločbe, zaradi svojega položaja v bančnem sistemu Slovenije in EU ne more odškodninsko odgovarjati, prideta v poštev kot odgovorni osebi bodisi država, katere organ je BS, bodisi banka, ki je s svojim poslovanjem povzročila izrek izrednega ukrepa.
Ob tako nedorečeni pasivni legitimaciji in procesno-pravnem okviru odločanja o nezakonitosti odločbe BS bi nadaljevanje postopka pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in tudi sodišča.
preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predlog centra za socialno delo - zavrnitev predloga - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narok - dolžnost izvedbe naroka - izvedensko mnenje kot dokaz - pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do izvajanja dokazov - poslabšanje zdravstvenega stanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost zdravja
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke.
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059484
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba jezika v postopku - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - obžalovanje - sprememba kazenske sankcije
Ko zagovornik grajano sodbo izpodbija v delu, kolikor se nanaša na uporabo jezika, v katerim je bil voden kazenski postopek, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obtoženec v nobeni fazi postopka ni izjavil, da ne razume, kaj se mu očita, oziroma zakaj se v postopku sploh nahaja, tudi v tistem delu postopka ne, kjer je krivdo priznal.
Sodišče prve stopnje je obtožencu odmerilo prestrogo zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča so olajševalne okoliščine, ki jih je v grajani sodbi sicer pravilno ugotovilo, prišle v premajhni meri do izraza oziroma jih je sodišče prve stopnje premalo ovrednotilo v obtoženčevo korist.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja - preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - zalezovanje - načelo kontradiktornosti
Zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok. V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo - ugovor.
Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev.
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
ZPP člen 125a, 125a/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 26.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica izvedenca do nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - predlog za izločitev izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - snemanje naroka - center za socialno delo kot skrbnik
Nestrinjanje pritožnika z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila za opravljeno delo izvedenca ne vpliva. Pritožnik sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbijati z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Utemeljenost njegovih pripomb se je preizkušala v dokaznem postopku.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.
Zakon določa eno izmed (izpodbojnih) domnev, da je dolžnik trajneje nelikviden, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožba pa temu ne oporeka, da je imela tožeča stranka blokirana oba transakcijska računa od 11. 8. 2014 dalje. Pritožbene navedbe, da je bila blokada računov posledica davčne izvršbe v visokem znesku, ki jih ni bilo mogoče takoj poravnati, in da je obveznosti do tožene stranke poravnala s kompenzacijo so nerelevantne in tudi povsem pavšalne. Pritožba namreč ne navaja, da je dolgove iz naslova davčne izvršbe poravnala kako drugače. Zato z njimi tožeča stranka ne more izpodbiti domneve iz druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79.
osebni stečaj - solastniški delež na nepremičnini - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - stečajna masa - pravna podlaga za izvzem - sodna praksa - predmeti izvzeti iz izvršbe
Iz izpodbijanega sklepa izhaja materialnopravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da nepremičnina oziroma solastniški delež na njej, čeprav majhen, sodi v stečajno maso za poplačilo dolžničinih upnikov in da navedeno premoženje ni izvzeto iz stečajne mase.