zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059348
ZIZ člen 15. ZPP člen 11, 11/1, 78, 78/1, 80, 81, 81/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2.
pravdno nesposobna oseba - zakonito zastopanje pravdno nesposobne stranke - stečajni upravitelj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - samostojna vloga - pritožba - odobritev procesnih dejanj - poziv sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo ekonomičnosti postopka
Dolžnik je pravdno nesposobna oseba, ki samostojno ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Dolžnost sodišča je sicer, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje, vendar pa je treba določbo 81. člena ZPP (v smislu pozivanja k odpravi pomanjkljivosti) kot izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, razlagati restriktivno oziroma ozko. To pomeni, da se uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa do te seznanitve pride, je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče v takih primerih dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev, saj za to ni zakonske podlage, morebitno dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.
varnostni ukrep odvzema predmetov - sporazum o priznanju krivde - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - nesorazmernost ukrepa - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
V primeru sklenjenega sporazuma o priznanju krivde pomeni naknadno določen odvzem predmetov nedovoljeno dopolnjevanje volje strank, zato sodišče tega ukrepa, potem ko je sporazum enkrat sprejelo, ne bi smelo izreči.
veljavnost oporoke - dokazna ocena - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Sodišče prve stopnje je glede obeh ključnih dejanskih vprašanj izvedlo obsežen dokazni postopek in napravilo skrbno oceno dokazov, ki je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva ter je pavšalni in nesklepčni pritožbeni očitki v ničemer ne omajejo. Posamično niti ne terjajo niti ne dopuščajo posebnih odgovorov. Že sodišče prve stopnje je tožnikom pravilno odgovorilo, da to, kaj naj bi komu zapustnik kdaj omenil, da bo zapustil, na oceno njegove oporočne sposobnosti v ničemer ne vpliva in je zato nepomembno.
ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 346.. ZS člen 3.. ZPIZ-2 člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.. URS člen 50.
plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje - pravice iz obveznega zavarovanja - voznik tovornega vozila - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene navedbe o drugem odstavku 4. člena ZPIZ-2, ki določa da pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo. Pri poklicnem zavarovanju namreč ne gre za obvezno zavarovanje po ZPIZ-2. Obvezno zavarovanje je urejeno v drugem delu zakona in se z njim zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (prvi odstavek 3. člena ZPIZ-2), medtem ko je poklicno zavarovanje urejeno v enajstem delu ZPIZ-2 in se z njim zagotavlja pravica do poklicne pokojnine (drugi odstavek 3. člena ZPIZ-2). Določba drugega odstavka 4. člena ZPIZ-2 tako ne zajema tudi poklicnega zavarovanja. Glede na vse navedeno z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico do pokojnine (kot pravico do socialne varnosti) iz 50. člena Ustave RS.
izvršljivost odločbe - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti odločbe - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - pravni interes - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o izvršljivosti - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ustavitev izvršbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na vprašanje, kako bi novo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti vplivalo na pravice in obveznosti tožene stranke v izvršbi, niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem (pritožbenem) postopku. Ti namreč ne morejo biti obravnavani v postopku, ki se nanaša na zahtevo tožene stranke za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, temveč v izvršilnem postopku. S stališča pravdnega sodišča je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano, kar med strankami niti ni sporno.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 216, 216/1, 218, 218/1, 218/3, 218/4, 219.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odredbe - nasilen vstop - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi
S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.
preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predlog centra za socialno delo - zavrnitev predloga - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narok - dolžnost izvedbe naroka - izvedensko mnenje kot dokaz - pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).
odškodninska odgovornost države - odločanje v upravnem postopku - kvalificirana stopnja napačnosti - oddaja v rejništvo
Pri odškodninski odgovornosti za oblastno protipravnost na podlagi 26. člena Ustave RS (URS) gre za javnopravno odškodninsko odgovornost. Za presojo o njenem (ne)obstoju ne zadoščajo klasična pravila civilne odškodninske odgovornosti za drugega, ampak je treba izhajati iz specifičnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov.
Odločanje v upravnem postopku pomeni zato izvrševanje oblasti. Pojem protipravnega povzročanja škode tretji osebi se povezuje z vprašanjem zakonitosti upravnega akta, toda nezakonitosti upravne odločbe ni mogoče enačiti s pojmom protipravnosti kot predpostavke, ki vodi do odškodninske odgovornosti.
Protipravnost nastopi tedaj, kadar nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja in to v taki meri, da tega ni mogoče upravičiti z značilnostmi upravnega sistema. Po utrjenem stališču sodne prakse imajo ravnanja upravnih organov značilnosti protipravnosti le v primerih zavestne, namerne in očitne, to je kvalificirane napačnosti.
Za odškodninsko odgovornost države po 26. členu URS v primeru odločanja uradnih oseb, ki imajo skladno z zakonom pooblastilo za odločanje v upravnem postopku in ki pri odločanju delujejo kot organ države ter izdajajo v imenu upravnega organa odločbe, predstavlja edini zunanji in pravno učinkujoči izraz njihovega oblastnega delovanja, ki lahko tretjemu (tožniku) povzroči škodo, končni upravni akt (upravna odločba) Za škodo, ki jo povzroči fizična oseba, ki predstavlja državni organ, odškodninsko odgovarja (le) država. Zoper personalni substrat organa pa je v primeru naklepne povzročitve škode možen le regresni zahtevek države zoper takšno osebo.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do izvajanja dokazov - poslabšanje zdravstvenega stanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost zdravja
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški pravdnega postopka
Storitev se plača odvetniku po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo.
Pooblaščenec tožnika je za vsa opravljena procesna dejanja po 6. 4. 2019 priglasil stroške skladno z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času uvedbe postopka, oziroma v višini vrednosti storitve 300 točk, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00057881
ZPP člen 208, 208/2. ZBan-1 člen 261e, 350a. ZRPPB člen 265.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost države - izbris delnic - prenehanje kvalificiranih obveznosti - nadaljevanje postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - izredni ukrep - nezakonit ukrep - zakonitost odločbe - Banka Slovenije - postopek pred Ustavnim sodiščem - pasivna legitimacija - javni interes - odločba o izrednih ukrepih - povrnitev premoženjske škode - pravica do sodnega varstva
Ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo dvoma, da je zakonodajalec dolžan predvideti postopek, v katerem bo tožnica imela dejansko možnost doseči presojo zakonitosti izrečenega ukrepa, ni pa še bilo (in še vedno ni) jasno, kdo je odgovoren za posledice morebitne nezakonitosti ukrepa.
Nobene od toženk, zoper katere je tožnica vložila tožbo, tako ta čas ni mogoče z dovolj veliko verjetnostjo izključiti iz kroga možnih odgovornih oseb. Če bo ugotovljeno, da BS kot tisti subjekt, ki je izdal sporne odločbe, zaradi svojega položaja v bančnem sistemu Slovenije in EU ne more odškodninsko odgovarjati, prideta v poštev kot odgovorni osebi bodisi država, katere organ je BS, bodisi banka, ki je s svojim poslovanjem povzročila izrek izrednega ukrepa.
Ob tako nedorečeni pasivni legitimaciji in procesno-pravnem okviru odločanja o nezakonitosti odločbe BS bi nadaljevanje postopka pomenilo nesorazmerno obremenitev strank in tudi sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00058348
ZNP-1 člen 103. ZIZ člen 226, 226/3. DZ člen 163, 163/3.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - način izvrševanja stikov - nadzorovani stiki - družinska sistemska psihoterapija - kršitev začasne odredbe - predlog za denarno kaznovanje - nenadomestno dejanje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - sklep o denarni kazni - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja
Namen izrečene denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa gre za sredstvo, s katerim naj bi sodišče doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova; v konkretnem primeru sredstvo, s pomočjo katerega bi sodišče nasprotno udeleženko prisililo, da omogoči v začasni odredbi določene stike predlagatelja s sinom.
Za kaznovanje dolžnika zaradi kršitve začasne odredbe, ki ni več v veljavi, ni materialnopravne podlage.
Dokazno breme upravičenosti kršitve izdane začasne odredbe je na kršitelju.
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
ZPP člen 9, 11, 70, 70-6, 72, 72/2, 236, 269, 269/4, 286, 286/1. OZ člen 56, 80, 615.
zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - podatki o priči - načelo kontradiktornosti - preložitev naroka - pravočasen predlog - načelo ekonomičnosti - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - prekluzija glede navajanja dejstev - nova dejstva - pravica do izjave - rok za odgovor - domneva o popolnosti listine - pisna pogodba - ustni dogovor - najemna pogodba - molče obnovljen najem - namen pogodbenih strank - pooblastilo po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - izločitev sodnika - objektivni in subjektivni kriteriji - videz nepristranskosti sojenja
Sodišče je toženko obvestilo, da naj sporoči naslov za vabljenje priče v 8 dneh, sicer dokaza ne bo izvedlo. Ker toženka podatkov in naslova priče ni sporočila, sodišče ni bilo dolžno izvesti takšnega dokaza.
Prošnja za preložitev naroka, poslana dva dni pred narokom, čeprav je pooblaščenec za razloge vedel že dva meseca pred tem, predstavlja ravnanje v nasprotju z načeli ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe pravic, zato sodišče naroka ni bilo dolžno preložiti.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Določilo četrtega odstavka prej citiranega člena omogoča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar pa zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki ni prejela oziroma da ji pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
začasna odredba o stikih - zavarovanje z začasno odredbo - začasna določitev stikov - stiki staršev z otrokom - stiki v korist otroka - obveznost starša na pripravo stikov - način izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - časovna omejenost ukrepa - stiki prek video klica - odvisnost od alkohola - zdravljenje odvisnosti - ukinitev stikov
Stiki so določeni ne le v korist staršev, temveč tudi in predvsem v korist mladoletnih otrok. Dolžnost rezidenčnega starša je, da otroke na stike ustrezno pripravi. Zato dejstva, da otroci za posamezni stik morda niso bili motivirani, ni mogoče šteti v škodo nasprotnemu udeležencu.
Ni primerno, da nasprotni udeleženec stik odpove ali se ga sploh ne udeleži, vendar to še ni razlog, da bi stike v celoti ukinili, saj so stiki otrok z očetom otrokom v korist.
Stiki pod nadzorom CSD se glede na drugi odstavek 163. člena DZ lahko izvajajo največ 9 mesecev in jih ni mogoče ponovno odrediti ali podaljšati.
Nasprotni udeleženec zaradi odvisnosti od alkohola in morda še kakšnih opojnih snovi samostojnih stikov zaenkrat ni sposoben varno in zanesljivo izvajati, prav tako ni podlage za pogostejše stike od določenih.