preživljanje otroka - preživnina otroka - odprava preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - stiki otroka - varstvo koristi otroka
Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - predlog centra za socialno delo - zavrnitev predloga - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - narok - dolžnost izvedbe naroka - izvedensko mnenje kot dokaz - pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Kot pravilno opozarja pritožba, ima predlagatelj pravico do izjave ne le o pisnem izvedeniškem mnenju, pač pa tudi do sodelovanja pri izvajanju tega dokaza na naroku (pravico do zastavljanja vprašanj izvedencu – drugi odstavek 47. člena ZDZdr in prvi odstavek 32. člena ZDZdr).
veljavnost oporoke - dokazna ocena - oporočna sposobnost - oporoka pred pričami
Sodišče prve stopnje je glede obeh ključnih dejanskih vprašanj izvedlo obsežen dokazni postopek in napravilo skrbno oceno dokazov, ki je jasna, racionalna, preverljiva in prepričljiva ter je pavšalni in nesklepčni pritožbeni očitki v ničemer ne omajejo. Posamično niti ne terjajo niti ne dopuščajo posebnih odgovorov. Že sodišče prve stopnje je tožnikom pravilno odgovorilo, da to, kaj naj bi komu zapustnik kdaj omenil, da bo zapustil, na oceno njegove oporočne sposobnosti v ničemer ne vpliva in je zato nepomembno.
ZIZ člen 171a, 171a/1, 171a/2. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-3, 245, 245/2, 311.
prodaja solastne nepremičnine - predlog upnika - prodaja celotne nepremičnine - soglasje solastnika - postopek osebnega stečaja - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - položaj in pristojnosti upravitelja - prenos pooblastil na upravitelja - soglasje stečajnega sodišča - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - prodaja premoženja v stečajnem postopku
Neutemeljeno pritožba zahteva podajo soglasja s strani same fizične osebe kot lastnika preostalega solastniškega deleža. Nad njim je v teku postopek osebnega stečaja, v katerem ta s svojim premoženjem ne more sam razpolagati, v njegovem imenu namreč nastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Stečajna upraviteljica je bila tako tista, ki je bila upravičena stečajnemu sodišču predlagati skupno prodajo v okviru tega izvršilnega sodišča, čemur je le to s sklepom z dne 11. 12. 2019 tudi sledilo in podalo soglasje.
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
ZDR člen 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 346.. ZS člen 3.. ZPIZ-2 člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.. URS člen 50.
plačilo prispevkov - poklicno zavarovanje - pravice iz obveznega zavarovanja - voznik tovornega vozila - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene navedbe o drugem odstavku 4. člena ZPIZ-2, ki določa da pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo. Pri poklicnem zavarovanju namreč ne gre za obvezno zavarovanje po ZPIZ-2. Obvezno zavarovanje je urejeno v drugem delu zakona in se z njim zagotavljajo pravice do pokojnine, pravice na podlagi invalidnosti, pravica do letnega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (prvi odstavek 3. člena ZPIZ-2), medtem ko je poklicno zavarovanje urejeno v enajstem delu ZPIZ-2 in se z njim zagotavlja pravica do poklicne pokojnine (drugi odstavek 3. člena ZPIZ-2). Določba drugega odstavka 4. člena ZPIZ-2 tako ne zajema tudi poklicnega zavarovanja. Glede na vse navedeno z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico do pokojnine (kot pravico do socialne varnosti) iz 50. člena Ustave RS.
vročanje - osebno vročanje - fikcija vročitve - prepozna pritožba - vročilnica kot javna listina
Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Določilo četrtega odstavka prej citiranega člena omogoča dokazovanje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar pa zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki ni prejela oziroma da ji pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP ne more izpodbiti. Takšno je ustaljeno stališče sodne prakse.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do izvajanja dokazov - poslabšanje zdravstvenega stanja - nujnost in sorazmernost ukrepa - ogroženost zdravja
Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke.
ZPP člen 153, 153/2, 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 14.
zaslišanje priče - predlagatelj dokaza - stroški priče - povračilo stroškov priči - izpad dohodka - izgubljeni zaslužek priče - potrdilo
Sodišče prve stopnje je pravilno obračunalo čas, ki ga je priča porabila za pričanje na sodišču in priča je tudi predložila potrdilo o izgubljenem zaslužku, to je dogovor o delu, in teh dokazov tožeči stranki ni uspelo izpodbiti. Zgolj načelne in splošne ugotovitve, da je urna postavka pretirana in da bi morala priča izkazati, da tega dela ni mogla opraviti sama kateri drugi dan pa so pavšalne in splošne. Stranke se morajo zavedati da, ko priče pred sodiščem opravljajo državljansko dolžnost pričanja na predlog posamezne stranke, s tem niso dolžne nositi stroškov za to. Dolžne so jih nositi stranke, ki so jih predlagale za pričo.
Pritožnica ima prav, da je tožeča stranka predlagala dokaz z zaslišanjem priče B. B. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa, torej da sta vsaka od strank dolžni plačati polovico stroškov priče.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški pravdnega postopka
Storitev se plača odvetniku po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo.
Pooblaščenec tožnika je za vsa opravljena procesna dejanja po 6. 4. 2019 priglasil stroške skladno z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času uvedbe postopka, oziroma v višini vrednosti storitve 300 točk, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - uspeh stranke v postopku - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega sodno takso, katere plačila je bila ob vložitvi tožbe oproščena. Iz sklenjene sodne poravnave ne izhaja, da bi moral toženec kriti tožničine pravdne stroške. Neutemeljeno je zato pritožbeno naziranje, da bi bila tožnica dolžna plačati kvečjemu tisti del sodne takse, ki ustreza njenemu (ne)uspehu v tem postopku.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
zavrženje predloga za taksno oprostitev - taksna oprostitev na podlagi zakona - pomanjkanje pravnega interesa - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Z novelo ZST-1D je bil zasledovan namen razbremenitve strank in sodišč; stranka je že na podlagi zakona plačila sodnih taks oproščena za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po ZBPP.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki izvzeti iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - taksativen seznam iz stečajne mase izvzetih prejemkov
Kateri prejemki so iz stečajne mase izvzeti, določa 2. točka drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Slednji pa v 101. členu taksativno našteva prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. To pa pomeni, da je nabor teh prejemkov vse obsegajoč in drugih prejemkov ni dopustno izvzemati iz izvršbe. Sodišče torej nima diskrecijske pravice, da bi glede na okoliščine posameznega primera smelo samo razširiti nabor prejemkov, ki bi jih izvzelo iz izvršbe oziroma stečajne mase.
Oškodovanec ima na voljo dva različna procesna postopanja - na eni strani pravico do prevzema kazenskega pregona (61. člen ZKP), po drugi strani pa mu sedaj veljavni ZKP daje tudi pravico do pritožbe zoper zavrnilno sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP), česar ne gre enačiti. Oškodovanec je bil na oba procesna instituta opozorjen, že iz dopisa je razvidno, da gre za dve različni pravici, ki predvidevata tudi različno nadaljnje postopanje sodišča, predvsem pa je bil jasno obveščen, kaj mora storiti, če želi prevzeti kazenski pregon (to je vložiti prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o prevzemu pregona). Oškodovanec s tem, ko je po svoji pooblaščenki vložil napoved pritožbe zoper sodbo, ni prevzel tudi pregona zoper obdolženko.
izvršljivost odločbe - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti odločbe - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - pravni interes - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o izvršljivosti - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - ustavitev izvršbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na vprašanje, kako bi novo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti vplivalo na pravice in obveznosti tožene stranke v izvršbi, niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem (pritožbenem) postopku. Ti namreč ne morejo biti obravnavani v postopku, ki se nanaša na zahtevo tožene stranke za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, temveč v izvršilnem postopku. S stališča pravdnega sodišča je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano, kar med strankami niti ni sporno.
stroški postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - nasprotna tožba - pregled listin - materialni stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo končni uspeh pravdnih strank, ko je seštelo vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe, nato pa za vsako posebej ocenilo, v kolikšnem deležu od skupnega zneska je uspela.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 216, 216/1, 218, 218/1, 218/3, 218/4, 219.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odredbe - nasilen vstop - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi
S strani pritožbe problematizirana odredba o hišni preiskavi tako izpolnjuje vse kriterije, ki jih je glede obrazloženosti odredb za hišno preiskavo sprejelo Ustavno sodišče v odločbi Up-1006/13 z dne 13. 6. 2016.
ZPP člen 9, 11, 70, 70-6, 72, 72/2, 236, 269, 269/4, 286, 286/1. OZ člen 56, 80, 615.
zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - podatki o priči - načelo kontradiktornosti - preložitev naroka - pravočasen predlog - načelo ekonomičnosti - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - prekluzija glede navajanja dejstev - nova dejstva - pravica do izjave - rok za odgovor - domneva o popolnosti listine - pisna pogodba - ustni dogovor - najemna pogodba - molče obnovljen najem - namen pogodbenih strank - pooblastilo po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - izločitev sodnika - objektivni in subjektivni kriteriji - videz nepristranskosti sojenja
Sodišče je toženko obvestilo, da naj sporoči naslov za vabljenje priče v 8 dneh, sicer dokaza ne bo izvedlo. Ker toženka podatkov in naslova priče ni sporočila, sodišče ni bilo dolžno izvesti takšnega dokaza.
Prošnja za preložitev naroka, poslana dva dni pred narokom, čeprav je pooblaščenec za razloge vedel že dva meseca pred tem, predstavlja ravnanje v nasprotju z načeli ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe pravic, zato sodišče naroka ni bilo dolžno preložiti.