KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 29, 29/1-7. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (1992) člen 12, 16, 23, 28, 56. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (1999) člen 27.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - varnost in zdravje pri delu - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - storilec - oprostilna sodba
Oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu, ni nujno le delodajalec, temveč je to lahko tudi druga oseba, ki bi morala v delovnem procesu zagotoviti varne delovne pogoje. Tako je tudi v skladu s sodno prakso odgovorna oseba v smislu drugega ostavka 201. člena KZ-1 lahko na primer strokovni sodelavec, pooblaščen za področje varnosti pri delu, ali pa vodja del na delovišču, vodja gradbišča, vodja strojne delavnice, torej oseba, pooblaščena za vodenje določenega obrata. Vendar pa mora biti takšen prenos pooblastil na področju varnosti in zdravja pri delu konkretno ugotovljen oziroma izkazan.
V obravnavanem primeru delodajalec oškodovanca svoje odgovornosti na področju varnosti pri delu - vsaj ne z notranjimi delovnopravnimi akti - ni razdelil in ustrezno prenesel na svoje delavce, konkretno na obdolženca. Nadalje pa takšen prenos pooblastil ni razviden niti iz njunih pogodb o zaposlitvi niti na to ne nakazujejo drugi izvedeni dokazi. Dokazni postopek ni izkazal, da bi bile na obdolženca dejansko prenesene zadolžitve na področju varnosti in zdravja pri delu in da bi bila obdolženca v času nezgode odgovorni osebi v smislu določbe drugega odstavka 201. člena KZ-1.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
nagrada za izvedensko delo - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V predmetni zadevi gre za zelo kompleksno zadevo, v kateri je bil postavljen najprej drug izvedenski organ, vendar pa je bilo potrebno dejansko stanje razčistiti še s postavitvijo sodne izvedenke. Že obsežnost dokumentacije v spisu in v zdravstvenem kartonu kaže na to, da ne gre za običajni primer, temveč je bilo potrebno preštudirati obsežno dokumentacijo (dokumentacija v spisi in pa v zdravstvenem kartonu obsega preko 1000 strani). Tudi samo izvedensko mnenje je obsežno, saj obsega 54 strani. Za podajo mnenja je izvedenka preučila tudi tujo literaturo s predmetnega področja in kot je to tudi sama pojasnila v odgovoru na pritožbo, ne gre za navadno oceno delazmožnosti, temveč gre za enega od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Natančno je bilo potrebno preučiti vsak detajl posebej ter detajle strniti v logičen in razumljiv zaključek. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da izvedensko mnenje niti po težavnosti niti po strokovnosti ne odstopa od povprečja.
Institut zamudne sodbe izhaja iz domneve, da tožena stranka s tem, ko ne odgovori na tožbo, priznava dejanske navedbe v njej. Prvi pogoj za tako domnevo pa je, da je bila tožba pravilno vročena, o čemer mora biti sodišče prepričano.
sklep o umiku revizije - sodna taksa za revizijo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za revizijo - delno plačilo sodne takse - domneva umika revizije - procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vse navedbe in okoliščine v zvezi z zatrjevano pomoto pri nakazilu sodne takse so bile že obravnavane v postopku za vrnitev v prejšnje stanje. Toženka z njim ni uspela. Njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravnomočno zavrnjen po ugotovitvi, da ne gre za opravičljivo napako stranke. S tem je toženka že izkoristila in izčrpala edino učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi si lahko izboljšala položaj, ki je nastal zaradi njene napake pri plačilu sodne takse. Opravičljiva zamuda, ki se stranki pripeti pri opravi določenega pravnega dejanja, je predpostavka za odločanje o strankinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker pritožnica z njim ni uspela, se v pritožbenem postopku zoper sklep o domnevi umika revizije zaradi neplačila (oziroma delnega plačila) sodne takse na iste razloge (svojo priznano napako pri izpolnitvi taksne obveznosti) ne more več uspešno sklicevati. Za izdajo sklepa o domnevi umika pravnega sredstva zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da taksa ni bila plačana v celoti, skladno s plačilnim nalogom, česar tožnica ne zanika oziroma celo priznava.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - umik takoj po izpolnitvi
Tožeča stranka je umaknila tožbo v treh dneh po plačilu, kar je bilo takoj po izpolnitvi zahtevka. Zato mora tožena stranka sama kriti svoje pravdne stroške.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058888
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ustavitev kazenskega postopka - neobrazložena odločba - dejanje ni kaznivo dejanje - materialni preizkus obtožnice
Predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP je namreč kaznivost v obtožbi opisanih dejanj oziroma njihova določenost v kazenskem zakonu, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka presoja le, ali iz opisa izhajajo vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja in ali so ti ustrezno konkretizirani. Povedano drugače, sodišče opravi primerjavo med dejanjem, opisanim v obtožbi, z dejanjem, opisanim v KZ-1 ali v drugem zakonu z določenimi kaznivimi dejanji, ter nato ugotovi, ali se opisa eden drugemu prilegata. Več od navedenega sodišče ne sme storiti, sicer zaide v ugotavljanje razlogov za izključitev protipravnosti, ki predpostavlja predhodno dokazanost kaznivega dejanja ali v ugotavljanje zadostnosti dokazov o obdolžencu kot verjetnem storilcu kaznivega dejanja (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP).
prepoved medsebojnega vznemirjanja - dostop na javno pot - vznemirjanje lastnika nepremičnine - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - prestavitev poti
Ker je tožnik uporabo dotedanje poti preprečil, so lastniki sosednjih parcel vzpostavili nov odsek poljske poti, zato ni bilo poseženo v dotedanji način tožnikovega dostopa na javno pot.
procesna legitimacija za pritožbo - sklep o prodaji - predkupni upravičenec
Pritožnica, ki ni upnica v tem stečajnem postopku, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - načelo uspeha - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - predpravdni zahtevek - samostojna storitev odvetnika
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti, kot tudi višina škode in se izvaja dokaze v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna metoda izračuna sicer skladna z načelom uspeha strank v postopku, vendar uporabljiva le v izjemnih primerih, ko gre v dokaznem postopku za precejšne neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
Tožničin pooblaščenec je priglasil stroške po tisti tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
podjemna pogodba - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - odgovornost za stvarne napake - pravočasno in pravilno grajanje napak - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odprava napake na račun podjemnika - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - vzrok za napako - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak.
Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastniki - dobroverna posest nepremičnine - priposestvovanje solastniškega deleža - slaba vera kupca
Vprašanje, kdo bi bil dedič po zemljiškoknjižnem solastniku C. C., za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Bistveno je, da se je pravna prednica tožeče stranke ob podpisu obeh v spis vloženih prodajnih pogodb, datiranih na isti dan, zavedala, da prodajalka ni zemljiškoknjižna lastnica celotnih nepremičnin, temveč je njihova solastnica do polovice idealnega deleža, saj je bil zemljiškoknjižni lastnik druge polovice nepremičnin C. C., kar jasno izhaja iz prodajne pogodbe, ki se nahaja v zbirki listin zemljiške knjige in ki je bila podlaga za vpis njene solastninske pravice do polovice na spornih nepremičninah, pri tem pa ni izkazala, da je imela A. A. podlago, da lahko razpolaga tudi z idealnim deležem zemljiškoknjižnega solastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov. Navedenega tudi ne spremeni zatrjevano dejstvo, da naj bi si prodajalka nadejala, da bo drugo polovico spornih nepremičnin podedovala po zemljiškoknjižnem solastniku.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stiki - izvajanje stikov - stiki v korist otroka - preselitev zakonca in otrok - preživnina - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Sodišče je potrebe deklice ocenilo v višini najmanj 300 EUR, kar je glede na primerljive primere iz sodne prakse na spodnji meji potreb osemletnega otroka. Pritožbeno sodišče je prepričano, da so dejanski stroški, upoštevajoč izvajanje interesnih dejavnosti in potrebne prevoze od doma do šole, višji. Zato je ne glede na nižje dohodke nasprotna udeleženka, ki ima ustrezen poklic in bi lahko zaslužila več, pa se je po lastni izbiri odločila drugače, za preživljanje A. A. dolžna prispevati 150 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da ima pritožnica visoke stroške s prevozi deklice na stik in s stika, a je to posledica njene odločitve, da se preseli v oddaljen kraj.
nagrada cenilca - ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Cenilec je odgovoril na pripombe, dolžnik je podal dodatne pripombe, o vsem pa bo odločilo sodišče prve stopnje v sklepu o ugotovitvi vrednosti nepremičnin. V izvedenskem mnenju o tržni vrednosti nepremičnin je cenilec sledil sklepu o določitvi in je zato bil upravičen do nagrade ter stroškov zanj.
ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - stiki otroka - nadzorovani stiki - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.
Pritožbi priloženi potrdili belgijske finančne institucije in Uprave RS za javna plačila o odobritvi podračuna potrjujeta, da je tožena stranka 23. 3. 2022 plačala na račun sodišča 405,00 EUR, kar ustreza dolgovani sodni taksi, navedla je referenco in namen plačila.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za izvedensko delo - pridobitev dodatne dokumentacije - sprememba sklepa
Pravilno je pritožbeno stališče, da iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije v obsegu do 100 strani ob pravilni uporabi 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni mogoče priznati 2 x 51,00 EUR, temveč kvečjemu 51,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. V sklepu ni utemeljitve, katero dodatno zdravstveno dokumentacijo naj bi vsak od obeh članov izvedenskega organa zbiral. Tudi sicer je mogoče zakonito priznati le 1 x 51,00 EUR, saj zdravstvenega kartona ni pridobival vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat.
ZZVZZ člen 44a, 44a/1, 44a/2, 44b.. ZPP člen 154, 362.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Tožnici ni bil zagotovljen niti izveden operativni poseg vse do marca 2018, ko je bil ta opravljen v Londonu. V okoliščinah obravnavanega primera so bile zato v Sloveniji dejansko izčrpane možnosti zdravljenja iz 44.a člena ZZVZZ, z operativnim posegom v tujini 7. 3. 2018 pa je prišlo do bistvenega izboljšanja in preprečitve nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, da se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja in da mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.
Neizpolnitev oz. nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna le takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen in bi moral biti, ter če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojava KRBS in sinovitis glede na konkretne okoliščine ne predstavljata tipičnega in rednega tveganja opravljenega posega o katerem bi morala biti opozorjena tožnica v okviru pojasnilne dolžnosti.
Kljub zatrjevanim nevšečnostim po posegu v konkretnem primeru ni podan položaj, ko bi uresničeno tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki ji je grozila v primeru ne izvedbe posega.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - dokazovanje plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da se tožena stranka niti ne sklicuje na zamudo, temveč, da je sodno takso pravočasno plačala. Se pravi pri njej ni zamude po prvem odstavku 116. člena ZPP, pač pa ima težave z dokazovanjem plačila sodne takse. Vendar to ne more biti vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Treba je ločiti med mnenjem in priporočili lečečih specialistov ter izvedenskim mnenjem izvedencev. Lečeči specialist pacienta zdravi, medtem ko izvedenci v skladu s pravili znanosti in stroke objektivno ocenjujejo obstoj določenih dejstev, konkretno obstoj preostale delovne zmožnosti. Pri tem morajo upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenja izvedenskega organa lahko tudi razlikujejo od mnenj in predlogov lečečih specialistov.