izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - krivda - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba medsebojnega zaupanja
Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena.
ZPP člen 253, 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3, 69.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - dokaz z zaslišanjem izvedenca - status zavarovanca - poslabšanje zdravstvenega stanja - razveljavitev sodbe
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da ima tožnica objektivne zdravstvene težave, ki omejujejo delazmožnost pod splošnimi pogoji že od operacije skolioze v nivoju TH4 do L4 dalje 24. 6. 2006. Tedaj še ni bila zaposlena, je pa potrebovala poklicno usmeritev, kot je napisal ortoped v izvidu 21. 2. 2021.
Zato je potrebno, da sodišče ugotovi, kakšne omejitve pri delu je tožnica potrebovala pred nastopom zaposlitve, poleg tega pa je potrebno ugotoviti, kakšne omejitve pri delu potrebuje od nastopa dela dalje, ali je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju in torej do poslabšanja ter če spremembe vplivajo na tožničino zmožnost opravljanja svojega poklica definiranega v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
ZFPPIPP člen 63, 63/3, 63/4, 64, 64/1, 121, 121/3.
osebni stečaj - sklep o preizkusu terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor zoper osnovni seznam - prerekanje terjatve - pravočasnost ugovora zoper seznam preizkušenih terjatev
Glede na določbe četrtega odstavka 63. člena ZFPPIPP po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve upnik (v konkretnem primeru osebna dolžnica, ki ima položaj stranke) pravočasno prijavljene terjatve upnikov ne more več prerekati.
Ob tem, ko pritožba tako zaključek sodišča prve stopnje o sorazmernosti uporabljenega osebnega omejevalnega ukrepa problematizira povsem neobrazloženo, se na povsem načelni ravni dotika tudi zaključka sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti pripora, ko le v predlogu, kako naj pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi spremeni izpodbijani sklep in pripor nadomesti s hišnim priporom, namiguje na to, da pripor ni neogibno potreben omejevalni ukrep. Sodišče prve stopnje se je izreklo, da je pripor edini v poštev prihajajoč ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti in begosumnosti in da milejši ukrepi ne pridejo v poštev. Pritožba razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za utemeljitev neogibne potrebnosti pripora, ne problematizira, zaradi česar zgolj načelnemu izpodbijanju zaključka o neogibni potrebnosti pripora, ko je slednji zaključek za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljiv, ni bilo moč priznati uspeha.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v skladu z novejšo pravno teorijo in sodno prakso preseženo starejše stališče, da je vzpostavitev prejšnjega stanja primarna obveznost odgovorne osebe. Iz prvega odstavka 164. člena OZ namreč izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka sejemsko opremo našla, bi okoliščine primera opravičevale, da bi to opremo tudi vrnila toženi stranki, ne pa da bi zanjo morala plačati denarno odškodnino. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji navajala, da naturalna restitucija v obravnavanem primeru ni možna, ker tožeča stranka ni našla celotne sejemske opreme oziroma razstavnega prostora, ki ga je brez vseh delov nemogoče sestaviti. Vendar, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni podala zadostnih trditev, niti dokazov, da je oprema (najdena zgolj delno) zanjo neuporabna in bi bila zato upravičena do denarnega nadomestila.
procesna legitimacija za pritožbo - sklep o prodaji - predkupni upravičenec
Pritožnica, ki ni upnica v tem stečajnem postopku, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika.
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da mora biti obseg in podrobnost pojasnila v obratnem sorazmerju z nujnostjo posega, da se mora opozorilo nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja in da mora opozorilo upoštevati tudi redka tveganja predvidenega posega, če ta lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljene bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.
Neizpolnitev oz. nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti je odškodninsko pravno pomembna le takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen in bi moral biti, ter če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.
Pojava KRBS in sinovitis glede na konkretne okoliščine ne predstavljata tipičnega in rednega tveganja opravljenega posega o katerem bi morala biti opozorjena tožnica v okviru pojasnilne dolžnosti.
Kljub zatrjevanim nevšečnostim po posegu v konkretnem primeru ni podan položaj, ko bi uresničeno tveganje pacientkino življenje in zdravje ogrožalo bolj, kot nevarnost, ki ji je grozila v primeru ne izvedbe posega.
V tem sporu je ključnega pomena ugotovitev, ali so za tožnico v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in ali je z zdravljenjem v tujini utemeljeno pričakovati izboljšanje ali preprečitev slabšanja njenega zdravstvenega stanja. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. V izpodbijani sodbi je o izčrpanih možnosti zdravljenja tožnice v Sloveniji glede na njeno trenutno zdravstveno stanje utemeljitev oprta predvsem na ugotovitev iz predhodnega upravnega postopka, medtem ko odgovora na vprašanje, ali je z zdravljenjem v tujini pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja tožnice, v sodbi sodišča prve stopnje ni, saj izpolnjevanje tega pogoja sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga za pridobitev strokovnih mnenj klinike B. in klinike C. UKC D. ni naveden niti v sklepu o zavrnitvi dokaznega predloga (287. člen ZPP) niti v sodbi. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje je zato podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - načelo uspeha - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - predpravdni zahtevek - samostojna storitev odvetnika
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti, kot tudi višina škode in se izvaja dokaze v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna metoda izračuna sicer skladna z načelom uspeha strank v postopku, vendar uporabljiva le v izjemnih primerih, ko gre v dokaznem postopku za precejšne neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
Tožničin pooblaščenec je priglasil stroške po tisti tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se pravdni stranki po sklenitvi sodne poravnave dogovorili, da zaradi tožnikovih upnikov toženka preživninsko obveznost, kot je določena s sodno poravnavo oziroma razliko (nesporno je, da tožnik preživninske obveznosti, ki jo je imel do otroka ni plačeval toženki, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo) v višini 100,00 EUR nakazuje oziroma plačuje neposredno otroku. Pritožba zgolj pavšalno in neprepričljivo izpodbija te dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov ni izkazan abstraktni dejanski stan iz 133. člena ZZZDR, ki predpostavlja, da je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščanja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke).
ZPP člen 243, 286b.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - stranska intervencija - dokazovanje z izvedencem
Ker je bila tožničina delazmožnost v invalidskem postopku zaključena z odločbo z dne 8. 1. 2019 ocenjena za delo bolničar – negovalec II s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, torej brez omejitev, in šele v invalidskem postopku, v katerem je bila izdana odločba z dne 19. 11. 2020, ki je bila tožnici vročena 29. 11. 2020, ocenjena, da je zmožna za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno z omejitvami, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je bila tožnica od 4. 6. 2020 do 17. 6. 2020 in od 18. 7. 2020 do 11. 11. 2020 za delo po odločbi ZPIZ Slovenije z dne 8. 1. 2019 začasno nezmožna za delo.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za izvedensko delo - pridobitev dodatne dokumentacije - sprememba sklepa
Pravilno je pritožbeno stališče, da iz naslova zbiranja dodatne medicinske dokumentacije v obsegu do 100 strani ob pravilni uporabi 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni mogoče priznati 2 x 51,00 EUR, temveč kvečjemu 51,00 EUR, ne glede na to, da sta v Fakultetni komisiji sodelovala dva medicinska strokovnjaka. V sklepu ni utemeljitve, katero dodatno zdravstveno dokumentacijo naj bi vsak od obeh članov izvedenskega organa zbiral. Tudi sicer je mogoče zakonito priznati le 1 x 51,00 EUR, saj zdravstvenega kartona ni pridobival vsak član izvedenskega organa posebej, temveč je bil ta pribavljen le enkrat.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
nagrada za izvedensko delo - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V predmetni zadevi gre za zelo kompleksno zadevo, v kateri je bil postavljen najprej drug izvedenski organ, vendar pa je bilo potrebno dejansko stanje razčistiti še s postavitvijo sodne izvedenke. Že obsežnost dokumentacije v spisu in v zdravstvenem kartonu kaže na to, da ne gre za običajni primer, temveč je bilo potrebno preštudirati obsežno dokumentacijo (dokumentacija v spisi in pa v zdravstvenem kartonu obsega preko 1000 strani). Tudi samo izvedensko mnenje je obsežno, saj obsega 54 strani. Za podajo mnenja je izvedenka preučila tudi tujo literaturo s predmetnega področja in kot je to tudi sama pojasnila v odgovoru na pritožbo, ne gre za navadno oceno delazmožnosti, temveč gre za enega od najzahtevnejših primerov ocene delazmožnosti. Natančno je bilo potrebno preučiti vsak detajl posebej ter detajle strniti v logičen in razumljiv zaključek. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da izvedensko mnenje niti po težavnosti niti po strokovnosti ne odstopa od povprečja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058888
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4. KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ustavitev kazenskega postopka - neobrazložena odločba - dejanje ni kaznivo dejanje - materialni preizkus obtožnice
Predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP je namreč kaznivost v obtožbi opisanih dejanj oziroma njihova določenost v kazenskem zakonu, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka presoja le, ali iz opisa izhajajo vsi zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja in ali so ti ustrezno konkretizirani. Povedano drugače, sodišče opravi primerjavo med dejanjem, opisanim v obtožbi, z dejanjem, opisanim v KZ-1 ali v drugem zakonu z določenimi kaznivimi dejanji, ter nato ugotovi, ali se opisa eden drugemu prilegata. Več od navedenega sodišče ne sme storiti, sicer zaide v ugotavljanje razlogov za izključitev protipravnosti, ki predpostavlja predhodno dokazanost kaznivega dejanja ali v ugotavljanje zadostnosti dokazov o obdolžencu kot verjetnem storilcu kaznivega dejanja (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP).
ZZVZZ člen 44a, 44b, 44b/1, 44b/2.. ZPacP člen 21.. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah (2018) člen 7, 7/4.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru je zagotovo izpolnjen zakonski dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ. Pri hudi pljučni rakasti bolezni tožnik zaradi daljših čakalnih dob na zdravljenje z metodo PRRT na Kliniki E. UKC F. sploh ni bil vpisan v čakalni seznam in napotnica za terapijo niti ni bila izdana, ker je naročanje na zdravljenje potekalo v obratnem vrstnem redu kot to določa Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Po 4. odst. 7. člena Pravilnika se pacienta uvrsti na čakalni seznam po prejemu napotne listine. Uvrstitev se izvede v roku petih dni po predložitvi napotnice. Sodišče prve stopnje zato pravilno zaključuje, da ravnanje zdravnika oz. izvajalca zdravstvene storitve, ki ni izdal napotnice zaradi nedoločenega termina zdravljenja oz. zaradi omejitev s strani izvajalca, ni bilo pravilno.
zavrženje pritožbe - stranski intervenient - potek roka za pritožbo - prepozna pritožba
Glede na 201. člen ZPP, ki izrecno določa, da mora intervenient sprejeti spor v stanju, v katerem je, ko je stopil vanj, je bistveno, da se je za toženo stranko pritožbeni rok iztekel 20. 4. 2022. Le najpozneje do navedenega dne bi lahko pravočasno pritožbo vložil tudi stranski intervenient na strani toženca. Ker pa je redno pravno sredstvo vložil šele 20. 5. 2022, ko je pritožbeni rok za stranko, kateri se je priključil, že zdavnaj potekel (toženi zavod je pritožbo vložil 20. 4. 2022), je ob pravilni uporabi 333. člena v zvezi z 201. členom ZPP mogoče zaključiti le, da je 12. 5. 2022 vložena pritožba stranskega intervenienta prepozna.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - solastniki - dobroverna posest nepremičnine - priposestvovanje solastniškega deleža - slaba vera kupca
Vprašanje, kdo bi bil dedič po zemljiškoknjižnem solastniku C. C., za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Bistveno je, da se je pravna prednica tožeče stranke ob podpisu obeh v spis vloženih prodajnih pogodb, datiranih na isti dan, zavedala, da prodajalka ni zemljiškoknjižna lastnica celotnih nepremičnin, temveč je njihova solastnica do polovice idealnega deleža, saj je bil zemljiškoknjižni lastnik druge polovice nepremičnin C. C., kar jasno izhaja iz prodajne pogodbe, ki se nahaja v zbirki listin zemljiške knjige in ki je bila podlaga za vpis njene solastninske pravice do polovice na spornih nepremičninah, pri tem pa ni izkazala, da je imela A. A. podlago, da lahko razpolaga tudi z idealnim deležem zemljiškoknjižnega solastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov. Navedenega tudi ne spremeni zatrjevano dejstvo, da naj bi si prodajalka nadejala, da bo drugo polovico spornih nepremičnin podedovala po zemljiškoknjižnem solastniku.
podjemna pogodba - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - odgovornost za stvarne napake - pravočasno in pravilno grajanje napak - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - odprava napake na račun podjemnika - odstop od pogodbe - rok za odpravo napak - vzrok za napako - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak.
Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.
ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - stiki otroka - nadzorovani stiki - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Tako sodišče kot CSD sta v skladu s 153. členom DZ dolžna ves čas skrbeti za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov, ki jih zahtevajo koristi otroka. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev, vendar pa jo lahko sodišče v primeru spremenjenih okoliščin na predlog CSD ali na podlagi mesečnih poročil CSD-ja o vsebinskem poteku stikov po uradni dolžnosti tudi spremeni.
Pritožbi priloženi potrdili belgijske finančne institucije in Uprave RS za javna plačila o odobritvi podračuna potrjujeta, da je tožena stranka 23. 3. 2022 plačala na račun sodišča 405,00 EUR, kar ustreza dolgovani sodni taksi, navedla je referenco in namen plačila.