komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero - podatki iz uradnih evidenc
Tožnik je bil že v prvostopenjski odločbi seznanjen z vsemi podatki o njegovi nepremičnini, ki so bili upoštevani pri izračunu, kakor tudi, kje jih je prvostopenjski organ pridobil, zato bi moral, če je menil, da ti podatki niso pravilni, to uveljavljati v pritožbi s konkretnimi navedbami o napačno ugotovljenih podatkih ter v zvezi s tem predlagati dokaze.
SZ člen 87, 87/2. ZUP člen 87, 87/1, 88, 97, 97/1.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravilna vročitev - rok za pritožbo - zamuda
V kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je sporno pošiljko prejel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice. Tožnik niti ne navede, kateri sosed je prevzel sporno pošiljko (torej ne navede njegovega imena in priimka ter naslova), niti s tem v zvezi ne predlaga njegovega zaslišanja. Zgolj predložitev potrdila delodajalca, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 odsoten (z dela) zaradi letnega dopusta, pa ne dokazuje njegovih trditev, da je "pošto prevzel sosed" in da je bil tožnik v tem času odsoten iz države. Kakršnihkoli drugih navedb oziroma dokazov pa tožnik s tem v zvezi ni podal oziroma predložil.
upravni postopek - rok za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog
Tožnik je najprej 1. 3. 2017 vložil pritožbo zoper sklep z dne 20. 1. 2017, ne da bi hkrati predlagal tudi vrnitev v prejšnje stanje, nato pa je, skupaj s pritožbo zoper odločbo z dne 24. 3. 2017 o zavrženju njegove pritožbe z dne 1. 3. 2017 predlagal vrnitev v prejšnje stanje, ob upoštevanju citirane določbe tretjega odstavka 104. člena ZUP, torej prepozno.
OZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZKZ člen 19, 20, 20/2, 21, 21/3, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - sprememba ponudbe
Ni sporno, da je tožnik v izjavi o sprejemu ponudbe navedel drugačno ceno od vsebovane v ponudbi. Glede na to je njegov sprejem ponudbe mogoče opredeliti kot zavrnitev ponudbe s predlogom, naj se ponudba spremeni (v smislu prvega odstavka 29. člena OZ), in ker se sprememba nanaša na ceno, je mogoče šteti, da gre za predlog bistveno spremenjene ponudbe (v smislu tretjega odstavka 29. člena OZ), vse to s posledico, da na podlagi tožnikove izjave o sprejemu ponudbe pravni posel ni bil sklenjen.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
V izrek odločbe je treba dovolj natančno in jasno, poleg materialnega prepisa (ZKUASP) in njegovega konkretnega člena, navesti še relevantne določbe posameznega člena (odstavke, točke ipd. člena, v kolikor je posamezen člen zakona tako razdeljen), če je ugotovljena kršitev oprta (le) na posamezen npr. odstavek člena (in ne na člen v celoti), kot na primer 31. člen ZKUASP, na katerega se je pri ugotavljanju ene izmed kršitev (med drugim) oprla toženka.
Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (2009) člen 24. ZUP člen 214, 251, 251/1.
Tožnik se v tem postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, ne more uspešno sklicevati na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v navedenih pravnomočnih odločbah glede vodenja evidence o delovnih opravilih in opravi izobraževalnega programa v predpisanem številu ur.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe v obravnavani zadevi je tekel in se iztekel v času sodnih počitnic, ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta. V tem času sodišča v skladu s prvim odstavkom ZS opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik neglede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namembnost zemljišč - nezazidana stavbna zemljišča - neizčrpanost pritožbe
Namembnost zemljišč za gradnjo, opredeljena v ustreznem prostorskem aktu, je temeljni zakonski pogoj za določitev zemljišč kot nezazidanih stavbnih zemljišč. Opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč je predmet prostorskih aktov (občine), ki so materialnopravni predpisi, na katere je organ pri odločanju vezan; ugotavljanje, katera zemljišča so nezazidana stavbna zemljišča, tako ne more biti predmet ugotavljanja dejanskega stanja.
Tožnik je zoper odmerno odločbo vložil (pravočasno) pritožbo, ni pa v njej zatrjeval zastaranja terjatve, zato ni izpolnjena predpostavka materialne izčrpanosti pritožbe v smislu določbe prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
društvo v javnem interesu - odvzem statusa - odškodninski zahtevek
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev oziroma statusa društva v javnem interesu, saj (1) ni izkazal pomembnejših dosežkov svojega delovanja in (2) da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljal za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajal programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu.
Tožnik sme zahtevati, da se mu povrne škoda, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta. Gre za adhezijski zahtevek, o katerem lahko sodišče odloči le, če (sàmo) odloči o stvari sami, to je o tožnikovi pravici ali pravni koristi v sporu polne jurisdikcije.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - že pravnomočno odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč - enaka dejanska in pravna podlaga
Organ za BPP je prošnjo kot nedovoljeno pravilno zavrgel, saj je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ki se obravnava v konkretnem primeru, že odločeno in to na enaki dejanski in pravni podlagi.
ZBPP člen 24. ZIKS-1 člen 92. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 94.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - disciplinski postopek - disciplinska kazen obsojenca
Tožniku je bila dana možnost, da bi se zagovarjal z zagovornikom in zato mu pravica do zagovornika ni bila kršena. Iz navedenih razlogov tožnik v upravnem sporu zoper odločbo disciplinske komisije z uveljavljanjem te domnevne postopkovne kršitve nima izgleda za uspeh in je zato odločitev tožene stranke pravilna, ko je ocenila, da ni podan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
Ker se po določbi četrtega odstavka 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tožbene navedbe, da tožniku odločba sploh ni bila vročena, saj je bil premeščen v 2. ZPKZ, ne vplivajo na pravilno vročitev.
Tudi v času sodnih počitnic teče 30 dnevni procesni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu v obravnavani zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki je nujna zadeva.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - pospešeni postopek
Sodišče sodi, da je toženka tožnikove navedbe pravilno zavrnila kot premalo pomembne in preveč pavšalne za ugotovitev upravičenosti do mednarodne zaščite, s čimer so tudi po mnenju sodišča podani razlogi iz 1. alineje 52. člena ZMZ-1. Pristojni organ namreč tudi v pospešenem postopku izvede ugotovitveni postopek, le da gre za posebno obliko skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem pristojni organ preverja, ali so izpolnjene okoliščine, iz katerih glede na zakonske pogoje izhaja, da je prošnja za mednarodno zaščito očitno neutemeljena, ker mu očitno ne grozi preganjanje. Pri tem pa mora namreč organ tudi v pospešenem postopku pravilno in popolno ugotoviti relevantno dejansko stanje, kar je bilo po presoji sodišča tudi storjeno.
napredovanje - napredovanje v naziv - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako pomanjkljiva, da je z vidika standardov obrazložitve odločb po 214. členu ZUP ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani akt kot razlog za zavrnitev tožničinega predloga navaja zgolj to, da je tožnica zaposlena na navedenem ministrstvu kot javna uslužbenka na strokovno-tehničnem delovnem mestu in da tako v času delovnega razmerja na ministrstvu ne more napredovati v naziv na podlagi določb Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera za tožnico Pravilnika ne more uporabiti.
dohodnina - odmera dohodnine - kapitalizirana renta - nadomestilo za izgubljeni dohodek - drugi dohodek - institut povprečenja
Namen instituta povprečenja je v tem, da osebe, ki so v enem davčnem letu prejele dohodke, ki bi jih morale v več preteklih letih, niso v slabšem položaju kot osebe, katerim je bila dohodnina za dohodek iz preteklega leta odmerjena vsako leto sproti.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - posamezno procesno dejanje - postopek pred izdajo upravnega akta
Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Zakon kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej.
Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/2, 23, 23/2, 23/3. URS člen 52, 52/2, 54, 54/1, 56, 56/1. ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/3, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - razmerja med starši in otroki - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev.
Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.