Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/2, 23, 23/2, 23/3. URS člen 52, 52/2, 54, 54/1, 56, 56/1. ZUOPP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/3, 28. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - razmerja med starši in otroki - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V prvem odstavku 25. člena ZUOPP-1, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe, je bilo določeno, da se zahteva za uvedbo postopka začne s pisno zahtevo staršev. V upravnem spisu je kopija te zahteve, iz katere izhaja, da jo je vložil dekličin oče, ki je na zahtevi tudi podpisan. Vendar pa se po citirani zakonski določbi zahteva za uvedbo postopka lahko začne s pisno zahtevo staršev, torej obeh staršev.
Upravna organa nista ocenila, ali je bila deklica sposobna dati svoje mnenje in tega mnenja tudi nista poskušala pridobiti. Deklica torej v postopek usmeritve ni bila pritegnjena in se tako o bistvenem ni imela možnosti izreči. Zato gre po presoji sodišča za bistveno kršitev določb postopka po tretji točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Dekličina mati, ki po podatkih spisa ne živi s hčerko in očetom, ni bila pritegnjena v postopek do izdaje odločbe, čeprav bi kot starš deklice morala biti. Dekličina mati se torej pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnost izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Zato gre tudi v tem delu za bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - litispendenca
Organ za brezplačno pravno pomoč je zaradi nastopa litispendence pravilno ocenil, da tožeča stranka s pritožbo zoper citirani sklep nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - obseg brezplačne pravne pomoči - posamezno procesno dejanje - postopek pred izdajo upravnega akta
Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej, izjemoma pa lahko tudi za več zadev skupaj. Zakon kot primarno obliko pravne pomoči pred sodišči navaja pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem posamezne stopnje in ne za vsako pravno ali procesno dejanje posebej.
Od prosilca ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni, zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje, torej brezplačno pravno pomoč.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-5, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-3, 129/1-4. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-3.
tujec - dovolitev zadrževanja - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - načelo nevračanja - upravni postopek - zavrženje vloge - rok za vložitev vloge
ZUP v 3. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. Po mnenju sodišča je treba to določilo tolmačiti v tem smislu, da se vloga zavrže tako v primeru, ko je bil predpisani rok prekoračen, kot tudi v primeru, ko je bila vloga vložena pred začetkom teka določenega roka oz. pred nastopom predpisanega pogoja, kar je v konkretnem primeru izdaja odločbe o vrnitvi brez določenega roka za vrnitev.
ZTuj-2 v tretjem odstavku 73. člena določa kot predpogoj, da se sploh lahko odloča o dovolitvi zadrževanja, to, da je predhodno vročena odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev. Taka ureditev ni v nasprotju z načeli pravne države in zakonska dikcija glede tega je dovolj jasna. Določilo tretjega odstavka 73. člena ZTuj-2 ni v nasprotju z Ustavo RS. Ta zakonska določba ni nelogična niti protislovna niti v nasprotju z ustavnimi in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami tujcev.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - dolžnosti lastnika živali - stroški postopka
V zvezi s tožbeno trditvijo, da se je postopek začel preuranjeno, tožeča stranka pa ni lastnik psa, sodišče poudarja, da se podani tožbeni ugovor tožnika nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018, saj iz njega izhaja, kdo in na podlagi katerih dejstev se šteje za lastnika psa, ki je bil na podlagi predmetnega sklepa odlovljen. Vprašanje lastništva psa je tako rešeno pravnomočno in ni več odprto v postopku presoje izpodbijanega sklepa. Tožnik bi pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe lahko izpodbijal že z vložitvijo pravnih sredstev, naperjenih zoper ta akt, po podatkih upravnega spisa pa tega ni storil, take tožbene navedbe v tem upravnem sporu pa ne morejo sanirati tožnikove neaktivnosti v zgodnejši fazi postopka.
brezplačna pravna pomoč - zahteva za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - izkazanost pogojev - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker toženka v obrazložitvi pojasnjuje, da se zahteva odvetnika za razrešitev zastopanja tožnice nahaja v spisu Bpp 114/2017, je sodišče toženko pozvalo na predložitev spisa Bpp 114/2017, da bi lahko preizkusilo navedbe. Po prejemu spisa Bpp 114/2017 je sodišče ugotovilo, da se v spisu nahaja zahteva odvetnika za razrešitev z dne 8. 5. 2018, pri čemer se zahteva nanaša na zadeve Bpp 36/2018, Bpp 116/2017 in Bpp 114/2017, ni pa iz navedenega dopisa razvidno, da bi odvetnik podal zahtevo za razrešitev tudi v zadevi Bpp 813/2016. Glede na navedeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali je bila res podana zahteva odvetnika za razrešitev v zadevi Bpp 813/2016 in iz katerih razlogov je odvetnik predlagal razrešitev.
Zavezanci, ki dosegajo le dohodke, ki ne spadajo v letno dohodnino, niso v enakem položaju kot zavezanci, ki dosegajo (tudi) dohodke, ki spadajo v letno dohodnino. Obvezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so glede na uporabljeno zakonodajno tehniko namenjeni izključno izračunu zakonsko omejenega zneska zmanjšanja davčne osnove za dohodke, ki spadajo v letno dohodnino.
V zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka po vložitvi vloge dne 13. 8. 2013 za izdajo vodnega soglasja v roku, ki je krajši od 30 dni, pozvana na dopolnitev svoje vloge, ki pa jo vse do izdaje izpodbijane odločbe ni dopolnila tako, kot je bilo naloženo, zato tudi po mnenju sodišča v zadevi ni nastopila fikcija iz petega odstavka 153. člena ZVO-1, kot zmotno meni tožeča stranka.
trošarina - vračilo trošarine za energente - obnova postopka plačila trošarine - povezane družbe - družba mati - hčerinska družba
Neutemeljena so tudi navajanja tožnika v zvezi z lastništvom v hčerinskih družbah, saj v obravnavani zadevi ni sporno, da je bil kupec goriva tožnik, ter da slednjega ni uporabljal za prevoz blaga za plačilo ali za lasten račun z lastnimi ali najetimi motornimi vozili (54. in 54č. člen ZTro). Po presoji sodišča glede na navedeno zakonsko dikcijo tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine za plinsko olje, porabljeno kot pogonsko gorivo za komercialni namen oziroma prevoz, glede vozil, ki jih je dal v najem hčerinskim družbam.
Prav tako so neutemeljena tožbena navajanja tožnika, da naj bi prvostopenjski organ prekršil načelo „ne bis in idem“ s ponovnim inšpiciranjem tožnika v letu 2016. Peti odstavek 141. člena ZDavP-2 sicer določa, da se glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v DIN, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, nadzor ne more ponoviti, vendar slednje po presoji sodišča ne velja za obravnavani primer. DIN v letu 2013 se je namreč zaključil s pravnomočnim sklepom o ustavitvi postopka, kar pomeni, da prvostopenjski organ s ponovnim DIN v letu 2016 in izdajo izpodbijanih sklepov in odločb (deloma za isto obdobje) ni ponovno odločal o isti stvari.
ZBPP člen 14, 14/2, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/2. DZ člen 68, 73, 74, 74/1, 85.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - skupno premoženje zakoncev - načelo zaslišanja strank - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
Organ, ki v zadevi odloča, svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
V primeru delitve skupnega premoženja zakoncev oziroma v postopku nastalega spora o višini tega deleža razpolaganje s solastniškim deležem ne bi bilo dopustno.
Zatrjevana neenotna uporaba KN pred sprejemom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/2246 z dne 30. 11. 2017 med strankama ni sporna. Tožnik jo dokazuje s tujimi ZTI in dokumenti evropskih uvoznikov, ki jih je prvič predložil že v carinskem postopku. Kolikor tožnik z njimi dokazuje nepravilnost izpodbijane uvrstitve blaga, sodišče poudarja, da gre za odločitve, v katerih so bili zavezanci obravnavani na podlagi vloženih zahtevkov in pravnih sredstev, kakršnih tožnik v tu obravnavani zadevi ni vložil. Ker tožnik ni imetnik ZTI, s sklicevanjem na tuje ZTI ne more biti uspešen.
ZOsn člen 60a, 68, 69, 69/4. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavanem primeru učiteljski zbor glede odločitve o ponavljanju 6. razreda ni izdal obrazložene odločbe, saj je bila odločitev tožeči stranki sporočena le v obliki spričevala. Odločitev učiteljskega zbora o ponavljanju je potrdila komisija s sklepom, ki ga je zapisala pod 4. točko zapisnika z dne 2. 7. 2019, vendar pa tudi ta po presoji sodišča ne pomeni ob spoštovanju temeljnih načel oziroma pravil upravnega postopka sprejetega upravnega akta z obrazložitvijo, ki bi ustrezala zakonskemu standardu, ter stranki zagotavljala učinkovito pravno varstvo, sodišču pa preizkus odločitve.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - cenitev - odškodnina - absolutna kršitev postopka
Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta, v ostalem pa je vezano na trditveno podlago v tožbi, kar zahteva ugotavljanje zatrjevanih dejstev in presojo pravnih vprašanj. Tožnik torej s tožbenimi navedbami postavlja okvir sodne presoje odločitve o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Sodni nadzor izdanih upravnih odločb ne sme pomeniti prevzemanja vloge in funkcije izvršilne veje oblasti. Sodišče o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi odloča le, kadar tako določa zakon, ali če je to zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice potrebno.
Zaradi oddaljenosti obdobja podržavljanja po presoji sodišča ni vnaprej izključeno, da bi toženka odločala brez izvedenčevega odgovora na pripombe. Vendar pa bi morala prepričljivo in konsistentno pojasniti, čemu šteje obstoječe mnenje za zadostno in pravilno, česar v obravnavanem primeru ni storila.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 115, 115/2. ZZVZZ člen 81.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izdaja potrdila
Z izpodbijanim mnenjem je imenovana zdravnica toženke zgolj odgovorila na zahtevo sodišča iz drugega odstavka 115. člena ZPP, naj poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila oziroma potrdila, ki ga je v pravdnem postopku predložila tožnica, za kar je imenovana zdravnica imela zakonsko podlago. Podano mnenje pa ne pomeni odločbe, ki bi jo izdal imenovani zdravnik v okviru opravljanja upravne funkcije oziroma kot nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe, ki bi s tem odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, zato nima značilnosti upravnega akta v smislu določb 2. člena ZUS-1, prav tako ne gre za akt, za katerega bi (kakšen drug) zakon določal, da o njegovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu.
banka - izvajanje nadzorstva - prisilna likvidacija - razlogi za začetek likvidacijskega postopka - bančni depozit - prepoved sprejemanja depozitov - posojilna pogodba - povezane osebe - skupno delovanje več oseb
Tožnici sta kljub odredbama o prepovedi sprejemanja depozitov to še naprej počeli v skupnem gospodarskem podjemu, kar toženka obširno opredeli tako glede ugotovljenih dejanskih okoliščin (po izdaji prve odredbe je prva tožnica kot edina družbenica ustanovila drugo tožnico, slednja pa je posojilodajalcem prve tožnice, katerih posojilne pogodbe so potekle, ponudila v odkup komercialne zapise in je tako prišlo do nadaljevanja sprejemanja depozitov, ki so jih posojilodajalci kot deponenti dali prvi tožnici, do česar je prišlo septembra, oktobra, novembra in decembra leta 2017 ter januarja 2018; ATVP je predmetne komercialne zapise preveril in v dopisu z dne 22. 12. 2017 ugotovil, da ne gre za vrednostne papirje; po izdaji druge odredbe pa je tudi druga tožnica še naprej sprejemala depozite od javnosti, in sicer je za posojila posojilodajalcev prve tožnice, katerih posojilne pogodbe so zapadle v mesecu februarju 2018, tem posojilodajalcem oz. deponentom izdala obveznice), kot tudi glede pravnih pravil, ki jih na tako ugotovljeno dejansko stanje aplicira. Prav ima namreč toženka tudi v delu, ko se v tej zvezi sklicuje na peti odstavek 94. člena ZBan-2, saj v primeru dvoma toženka, upoštevaje relevantne dejanske okoliščine primera, posamezne posle pravno kvalificira za sprejemanje depozitov v smislu določil ZBan-2.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/2. ZUP člen 146, 188, 248. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - načelo zaslišanja strank - izjava stranke - tožbene novote
Podatkom o dejstvih iz uradnih evidenc je po presoji sodišča treba priznati večjo dokazno vrednost v primerjavi z drugimi, tožnik pa se ni odzval z zatrjevanjem oziroma izkazovanjem, da gre pri uradnih podatkih za nepravilne podatke.
Ne le, da je dokaz z izjavo stranke subsidiaren dokaz, ki se ga lahko uporabi le skupaj z drugimi dokazi in ne kot edini dokaz, pri čemer tožnik kljub pozivu s seboj ni prinesel nobenega dokazila, npr. računa, dobavnice, potrdila, pogodbe, odločbe o neposrednih plačilih ipd. (kakor običajno dokazujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti osebe, ki uveljavljajo status kmeta), z izjavo celo ni dokazoval doseženega dohodka.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
ZDen člen 3, 3-5, 9, 15, 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-1, 72, 88. ZVKD-1 člen 2.
denacionalizacija - ovire za vračilo v naravi - kulturna dejavnost - cenitev - odškodnina - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe
Pred uveljavitvijo ZDen vložena vloga za uveljavitev tovrstnega zahtevka, ki je bila v nadaljevanju postopka tudi ustrezno vsebinsko obravnavana (torej po pravilni materialnopravni podlagi), ne pomeni, da za vodenje denacionalizacijskega postopka organ ni imel podlage.
V koliziji pravice denacionalizacijskega upravičenca, da dobi vrnjeno podržavljeno stvar, ki je s sprejetjem ZDen postala pričakovana pravica in lastninskimi upravičenji podjetja oziroma njegovih delavcev, ima po stališču Ustavnega sodišča RS prednost pravica denacionalizacijskega upravičenca. Oškodovanja, nastala zaradi nezakonitega lastninskega preoblikovanja, pa ne morejo preprečiti realizacije denacionalizacijske pravice na stvari, ki je brez zakonitega pravnega temelja v sredstvih podjetja.
Tožnik nima prav, da je postavitev skrbnika po svoji vsebini začasna odredba, zaradi česar bi bilo treba upoštevati 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju in 304. člen ZUP ter izkazati verjetnost nastanka hude škode. V denacionalizacijskih postopkih se skrbnik za posebni primer namreč postavi zaradi rednega upravljanja denacionaliziranega premoženja, da se to ohrani za dediče, dokler ni izveden postopek dedovanja tega premoženja.
Metodologije in podzakonski predpisi, ki jih za ugotavljanje vrednosti določa ZDen, ne omogočajo vračanja premoženja po njegovi polni (prometni ali celo tržni) vrednosti in so kompromis med željami ter dejansko zmožnostjo države. ZDen namreč ni zasnovan na institutu civilnega prava - vzpostavitve prejšnjega stanja, temveč gre za poseben način odškodovanja, ki ga je povzročilo podržavljenje, zakonodajalec pa je za to sprejel posebno ureditev.
ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZUPJS člen 18, 18/1. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razdružitev skupnega premoženja - razpolaganje s premoženjem - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnica navaja, da v predmetnem stanovanju, katerega solastnica je, ne more bivati, saj tam prebiva drugi solastnik, sama pa je z mladoletno hčerko prisiljena najemati drugo nepremičnino. Po presoji sodišča je to skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP lahko okoliščina, ki je pomembna pri izdaji izpodbijane odločbe, saj lahko predstavlja upravičen razlog, zaradi katerega se to premoženje ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice.
Tožnica navaja še, da ravno v zvezi s to nepremičnino teče sodni postopek in da so sporni deleži na tej nepremičnini, sama pa z njo ne more razpolagati, ker njen delež na nepremičnini ni ugotovljen. Po presoji sodišča je okoliščina v zvezi s sporom glede lastništva stanovanja oz. delitve skupnega premoženja nekdanjih zakoncev lahko relevantna v tej zadevi.