ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 115, 115/2. ZZVZZ člen 81.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izdaja potrdila
Z izpodbijanim mnenjem je imenovana zdravnica toženke zgolj odgovorila na zahtevo sodišča iz drugega odstavka 115. člena ZPP, naj poda pisno mnenje o upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila oziroma potrdila, ki ga je v pravdnem postopku predložila tožnica, za kar je imenovana zdravnica imela zakonsko podlago. Podano mnenje pa ne pomeni odločbe, ki bi jo izdal imenovani zdravnik v okviru opravljanja upravne funkcije oziroma kot nosilec javnih pooblastil ali izvajalec javne službe, ki bi s tem odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, zato nima značilnosti upravnega akta v smislu določb 2. člena ZUS-1, prav tako ne gre za akt, za katerega bi (kakšen drug) zakon določal, da o njegovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu.
ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZUPJS člen 18, 18/1. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razdružitev skupnega premoženja - razpolaganje s premoženjem - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnica navaja, da v predmetnem stanovanju, katerega solastnica je, ne more bivati, saj tam prebiva drugi solastnik, sama pa je z mladoletno hčerko prisiljena najemati drugo nepremičnino. Po presoji sodišča je to skladno s prvim odstavkom 18. člena ZUPJS v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP lahko okoliščina, ki je pomembna pri izdaji izpodbijane odločbe, saj lahko predstavlja upravičen razlog, zaradi katerega se to premoženje ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice.
Tožnica navaja še, da ravno v zvezi s to nepremičnino teče sodni postopek in da so sporni deleži na tej nepremičnini, sama pa z njo ne more razpolagati, ker njen delež na nepremičnini ni ugotovljen. Po presoji sodišča je okoliščina v zvezi s sporom glede lastništva stanovanja oz. delitve skupnega premoženja nekdanjih zakoncev lahko relevantna v tej zadevi.
verifikacija stare devizne vloge - pomanjkljiva tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 26. 6. 2019, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS- tožbo zavrglo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.
upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je 1. 7. 2019 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče.
ZMZ-1 člen 15, 23, 23/1, 27, 27/5, 92, 92/1. ZUP člen 9. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 10, 10/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/3, 9, 10, 21.
mednarodna zaščita - pravni interes - načelo zaslišanja strank - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - utemeljen strah pred preganjanjem - prosilec iz Sirije
S tem, ko tožena stranka ni po uradni dolžnosti pridobila navedenih UNHCR in jih ni upoštevala niti v tistem delu, v katerem sta se nanje sklicevala tožnika, je kršila materialno pravo, in sicer tretjo, osmo in deveto alinejo prvega odstavka 23. člena ZMZ-126 in b točko tretjega odstavka 10. člena Procesne direktive II.
Tožnica je samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega sorodstva, torej tudi brez kakršnekoli moške zaščite, ki je glede na smernice UNHCR posebej pomembna; je pripadnica kurdske manjšine; je neizobražena (celo nepismena); s poklicem (frizerka), ki ji v okoliščinah vojne ne omogoča preživetja; ima majhnega otroka z zdravstvenimi težavami in zaostankom v razvoju in je bila prisiljena zapustiti svoje prebivališče, zaradi česar se nima kam vrniti. Vse navedene okoliščine so za obravnavano zadevo bistvenega pomena in po presoji sodišča pomembno povečujejo tožničino ranljivost in ogroženost, še posebej v vojnem stanju, za katerega je tožena stranka sama ugotovila, da za oba tožnika že sama po sebi predstavlja resno in individualno grožnjo za njuno življenje ali osebnost.
Tožnikovo šibko zdravstveno stanje in njegov razvojni zaostanek je pomembna okoliščina, ki tožnika v primerjavi z zdravimi otroki v Siriji postavlja v dodatno ranljiv položaj (posledično tudi tožnico). S tem ko tožena stranka navedenega ni upoštevala, je prekršila točko c tretjega odstavka 4. člena Kvalifikacijske direktive II66 in načelo največjih otrokovih koristi.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik mlajši otrok, vse navedene okoliščine (tožnikovo zdravstveno stanje, zaostanek v razvoju in nedostopnost zadostne zdravstvene oskrbe v Siriji, smrt očeta ter s tem povezano zelo oteženo dokazovanje okoliščin, pomembnih za pridobitev državljanstva) skupaj z vsemi ostalimi okoliščinami, za katere je sodišče že ugotovilo, da ogrožajo njegovo mater in hkrati edino skrbnico (samska ženska (vdova) brez kakršnekoli podpore ožjega ali širšega (moškega) sorodstva; pripadnica kurdske manjšine; neizobražena (celo nepismena); brez možnosti preživljanja in brez možnosti vrnitve v svoje prejšnje bivališče; z možnostjo pripisa protivladnega političnega prepričanja zaradi kraja prebivanja in politične pripadnosti pokojnega moža), v zadostni meri utemeljujejo tožnikov strah pred preganjanjem v Siriji zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini, in sicer „otroci v Siriji“.
Upravni organ je z vročitvijo nepodpisane odločbe zagrešil postopkovno kršitev, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj jo je z naknadno vročitvijo podpisanega izvoda drugostopenjske odločbe odpravil (t. i. relativna kršitev pravil postopka).
Z umikom strankine zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve ne bo zgodilo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnikov na stanje negotovosti, ker o posegu v njihove pravice ni bila izdana pravnomočna odločba, saj bi bila odločba, izdana v umaknjeni zahtevi, pa stranka tudi pozneje ne bi nanjo pristala, nična.
Ker iz določb ZVO-1 ne izhaja, da je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja mogoče začeti tudi po uradni dolžnosti,8 tožniki niso upravičeni zahtevati, naj se postopek, uveden na zahtevo prizadete stranke, ki jo je umaknila, nadaljuje.
ZUJIK člen 20, 20/2. ZUP člen 35, 35/1, 35/1-1, 214.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija - izločitev uradne osebe
Toženka v odgovoru na tožbo tožbeni ugovor prereka zgolj s pavšalno navedbo, da je trditev, da je B.B. član izvršnega odbora baletnih umetnikov, napačna. Takšne, kot rečeno, povsem pavšalne navedbe, sodišče ne more preizkusiti, zato tudi ne more presoditi utemeljenosti tožnikovega tožbenega ugovora glede nezakonitosti sestave strokovne komisije, na katere oceni izpodbijana odločba temelji.
upravni postopek - ničnost upravne odločbe - ničnostni razlogi - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - rok za izdajo odločbe - v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba
V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZVO-1 se tako pogoji iz okoljevarstvenega soglasja in ostali podatki ter informacije iz poročila o vplivih na okolje upoštevajo pri odločitvi o okoljevarstvenem dovoljenju. To pomeni, da je okoljevarstveno dovoljenje tista odločba, na podlagi katere prizadeta stranka lahko obratuje, zato mora tožnik razloge, s katerimi uveljavlja ničnost okoljevarstvenega soglasja po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, uveljavljati v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
V zvezi z zahtevo za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP), sodišče opozarja na določbo prvega odstavka 277. člena ZUP, po kateri je treba odločbo o razveljavitvi iz navedenega razloga izdati v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovitvi, da je zahtevo za odločanje po nadzorstveni pravici vložil iz omenjenega razloga, prav tako iz vsebinskih navedb v tožbi izhaja, da je to izredno pravno sredstvo utemeljeval z napačno uporabo drugega odstavka 69. člena ZV-1, ne pa morebiti z razlogoma iz 1. (stvarna nepristojnost upravnega organa) ali 2. (že pravnomočno odločena zadeva) točke prvega odstavka 274. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje toženki tudi, da drugostopenjski upravni organ odločbe ne more odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o enaki zahtevi v isti upravni zadevi in jo zavrnil.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
Sodna ureditev meje v danem primeru narekuje ustavitev upravnega postopka, torej procesno (to je nevsebinsko) odločitev, zato tožnik ne more uspeti z razlogi, s katerimi izraža nestrinjanje z ureditvijo meje.
ZUP člen 134, 135, 279, 279/1, 279/1-4. ZVO-1 člen 64, 64/2, 153, 153/1.
okoljevarstveno soglasje - umik zahtevka - privolitev stranskega udeleženca v umik zahtevka - varstvo pravic stranke
Tožnica v konkretnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ni sodelovala kot stranka z nasprotnim interesom, zoper katero bi nosilec nameravanega posega uveljavljal svojo zahtevo. V tej situaciji je zato upravni organ ravnal prav, ko od tožnice ni zahteval privolitve v umik in je o njem ni posebej obveščal (drugi odstavek 134. člena ZUP). Z umikom strankine zahteve namreč pravice stranskih udeležencev z nasprotnim interesom niso v ničemer prizadete. Do posega v pravni položaj teh oseb bi lahko prišlo šele v primeru izdaje upravne odločbe, to pa se pri umiku zahteve (v tej zadevi) ne bo zgodilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe - vročanje
Tožnik v tožbi smiselno navaja, da mu odločba (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 459/2018 z dne 21. 3. 2019), zoper katero bi rad vložil predlog za dopustitev revizije, ni bila pravilno vročena, saj je bila vročena odvetniku A.A., za kar ni bilo pravne podlage.
Naslovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da se v zadevah dodelitve javnih sredstev ne more spuščati v strokovne vidike presoje oziroma ocenjevanja prijav na javni razpis, zato je njegova presoja zadržana in se omejuje na vprašanje, ali je obrazložitev izpodbijanega akta razumna, kar med drugim pomeni, da so navedeni jasni in logični razlogi za odločitev. To sicer ne preprečuje "celostne" obrazložitve, kot v obravnavani zadevi, vendar pa morajo tudi iz take obrazložitve razlogi za odločitev izhajati dovolj jasno, da je odločitev mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnica ni niti okvirno uspela izkazati, da so izpolnjeni znaki kaznivega dejanja s strani domnevnega napadalca A.A. To pomeni, da ni izkazala izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. Sodišče tako pritrjuje toženki, da je njena prošnja za BPP očitno neutemeljena.
upravni postopek - upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - pogoji za odlog upravne izvršbe - nepopravljiva škoda
Tožnikov predlog je bil zavrnjen, ker v predlogu ni izkazal nastanka nepopravljive škode. Sodišče se strinja z organom, da breme zatrjevanja in dokazovanja obstoja nepopravljive škode nosi predlagatelj in da tožnik tega bremena v vlogi ni izpolnil. Iz tožnikovega predloga za odlog izvršbe, namreč izhaja, da odlog izvršbe predlaga, ker se ne strinja s stališčem drugostopenjskega organa, ki ga je ta zavzel v odločbi, s katerim je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, in sicer, da se gradbeno dovoljenje z dne 10. 9. 2009 ne nanaša na objekt, ki je predmet izvršilnega naslova - inšpekcijske odločbe, ter da je to razlog, zaradi katerega tožnik zahteva odlog izvršbe.
rejništvo - rejniška dejavnost - dodelitev otroka - pogoji za izdajo dovoljenja - sorodstveno razmerje
Oseba, ki pogojev iz 5. in 6. člena ZIRD ne izpolnjuje, razen izobrazbenega pogoja iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZIRD, že iz tega razloga ne more postati rejnik ne glede na druge osebne okoliščine in lastnosti ter s tem povezano oceno primernosti rejnika ter presojo otrokove koristi.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 12, 12/4, 12/6.
okoljska dajatev - okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - obveznost plačila okoljske dajatve
Tožeča stranka je kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode subjekt, ki okoljsko dajatev za zavezance izračunava, zaračunava in vplačuje. Do razhajanja med dejanskimi podatki in podatki je prišlo, saj so jih tožeči stranki podatke sporočali zavezanci za plačilo okoljske dajatve. Dejanski podatki predstavljajo podlago za višino obračunane in vplačane okoljske dajatve. Tožeča stranka je posledično plačala okoljsko dajatev za predmetno obdobje v prenizkem znesku.
Naknadno določena obveznost plačila okoljske dajatve ne predstavlja kaznovanja tožeče stranke, ampak zgolj zakonito določitev obveznega plačila. Tožeča stranka pa ima na razpolago vsa pravna sredstva za urejanje razmerij med njo in zavezanci, ki so ji sporočali napačne podatke za izračun okoljske dajatve.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namen zakona
Glede na namen omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti (lokacija prodajanega zemljišča v neposredni bližini zemljišč prizadete stranke in njegova oddaljenost od prebivališča tožnika, brez neposrednega dostopa, izolirana parcela, pojavljanje tožnika kot kupca kmetijskih zemljišč v številnih primerih v različnih krajih po Sloveniji), zato tožniku utemeljeno ni odobrila pravnega posla za promet z obravnavano nepremičnino.
Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje pritožbe - rok - tek roka - vročanje - zamuda roka
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo kdaj je šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datumu odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak označen na odločbi.
ZUOPP-1 člen 25. ZUP člen 9, 10, 125, 133, 145, 146, 146/4, 237.
otrok s posebnimi potrebami - vezanost organa na zahtevek stranke - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja
Zahteva, s katero je bil začet postopek, ni zajemala zahteve za odločitev o obveznosti prepisa oziroma vključitve otroka v drug vrtec kot tisti, v katerega je bila deklica vpisana ob vložitvi zahteve. S tem, ko je upravni organ odločil o taki zahtevi, ki je tožeče stranke niso vložile, je kršil določilo 125. člena ZUP.
Tožena stranka je o zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja odločila po opravljeni poizvedbi pri zasebnem vrtcu, v katerega je otrok vključen, in pri treh javnih vrtcih v okolici bivališča tožečih strank, ter na podlagi mnenja KUOPP. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Tožena stranka tožeče stranke pred izdajo odločbe ni seznanila z dejstvom, da je po uradni dolžnosti opravljala poizvedbe pri drugih vrtcih in posledično z ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem otroka s posebnimi potrebami, zato jima je onemogočila, da se v zvezi s tem izjavita.