vozniško dovoljenje - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - običajno prebivališče - osebne vezi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je pogoj običajnega prebivališča eden od odločilnih pogojev za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja v slovensko, je v konkretnem primeru glede izpolnjevanja tega pogoja potrebno ugotoviti vse relevantne okoliščine, povezane z življenjem tožnika, to je tako okoliščine o tem, kje je in koliko časa je tožnik zaposlen (poklicne vezi), kot tudi okoliščine v zvezi z njegovo družino (osebne vezi), ki kažejo na to, kje so dejansko tožnikove osebne vezi. Te relevantne okoliščine v konkretnem primeru niso bile presojane.
dohodnina - povprečenje - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi izgube dobička oziroma odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek (kot jo poimenuje ZDoh-2), po jezikovni razlagi 120. člena ZDoh-2 ni predmet povprečenja, saj se institut povprečenja uporabi le za "dohodke iz delovnega razmerja".
V predmetni zadevi ni sporno, da je obravnavani izplačani denarni znesek odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Odškodnina za izgubljeni dohodek se po ZDoh-2 obravnava enako, kot se obravnava dohodek, ki ga odškodnina nadomešča. V obravnavanem primeru le ta nadomešča oškodovančevo plačilo za delo, njegovo plačo, ki je zaradi določene okoliščine, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, ne bo mogel več zaslužiti sam. Položaj tožnika se tako po presoji sodišča od položaja upravičencev, ki prejmejo pretekle dohodke iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe, pri katerih je treba uporabiti 120. člena ZDoh-2, bistveno ne razlikuje.
V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUS-1 se tožbo lahko umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Ugotoviti je treba, da je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je sodišče o njej odločilo, zato je umik pravočasen. Če se tožba umakne, sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavi.
Pri odpisu dolga tožnika po 77. členu ZJF ne gre za upravno zadevo. Prav tako pri odločanju o prošnji dolžnika za odpis dolga ne gre za javnopravno zadevo.
Ker vlogi za odlog plačila dolga niso bile priložene ustrezne listine, ki bi omogočale vsebinsko odločanje o tožničini prošnji, je tožena stranka na podlagi 67. člena ZUP zahtevala, da tožnica te pomanjkljivosti odpravi. Tožnica zahtevi tožene stranke ni sledila in svoje vloge ni dopolnila z ustreznimi podatki in listinami, čeprav je bila poučena o vsebini zahtevane dopolnitve in posledicah v primeru, če tožnica takšni zadevi ne bo sledila.
Tožnik ob vložitvi tožbe (dne 24. 12. 2018) pravnega interesa za odločitev v zvezi z odvzetim vozniškim dovoljenjem zaradi neopravljenega zdravstvenega pregleda na podlagi zdravniškega spričevala z dne 12. 10. 2017, ni imel. Tožnik si je namreč z opravljenim kontrolnim pregledom z dne 25. 9. 2018 in na tej podlagi dne 8. 10. 2018 izdanim novim zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil ponovno pridobil pravico voziti motorna vozila. Zato se mu vozniškega dovoljenja na podlagi izpodbijane odločbe z dne 21. 8. 2018 ne more več odvzeti.
ZMZ-1 člen 25, 26, 27, 27/1, 27/8, 28, 28-2, 47, 47-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - preganjanje - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1 sicer lahko v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, če bi zatrjevanje tožnika, da v Alžiriji ni imel kje bivati in ni imel sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb, v primeru njegove vrnitve v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva. Slednje pa je odvisno od okoliščin primera. V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja,1 ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo2, česar pa tožnik v konkretnem primeru niti ne uveljavlja.
ZMZ-1 člen 41, 50, 64. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 11, 28, 28/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - domneva umika prošnje - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - vsebinska odločitev - pravica do informiranosti
Tožnik se je prostovoljno, brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin, odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je sprejel ponudbo, da ga prepeljejo v Španijo, ker naj bi imel tam prijatelja. V prošnji za mednarodno zaščito je povedal tudi, da ni počakal odločitve v postopku pred bolgarskimi organi. V okviru presoje z vidika načela sorazmernosti se je tako sodišče lahko prepričalo, da izpodbijani akt ne pomeni odstranitve tožnika iz države v okoliščinah, ko bi to nasprotovalo načelu nevračanja.
Tožena stranka ni nesorazmerno posegla v pravico tožnika do dostopa do azilnega postopka, četudi je ob tem sodišče moralo obrazložitev v izpodbijanem aktu dopolniti z vidika člena 52(1) in 18. Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 64. in 65. členom ZMZ-1.
vozniško dovoljenje - stranska sankcija - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vpis v evidenco kazenskih točk - stroški upravnega postopka
Stroški, ki nastanejo v zvezi z vpisi v evidenco vozniških dovoljenj po uradni dolžnosti, so tudi po presoji sodišča stroški (zaradi) upravnega postopka.
Stroški zaradi napake upravnega organa, ki je nastala v postopku in ki bi tožniku (lahko) bila v škodo, ne morejo bremeniti tožnika.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
Po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa, kljub temu, da je zelo skopa, omogoča preizkus in je tudi v skladu z določbo 214. člena ZUP. V njej so navedeni konkretni razlogi v zvezi z konkretno oceno tožničinega projekta na predmetni javni razpis oz. v zvezi z dodeljenim številom točk po posameznem razpisnem merilu. Po povedanem očitana bistvena kršitev postopka, zaradi neustrezne obrazložitve izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi po presoji sodišča ni podana.
ZSRR-2 člen 27, 27/1,2. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2.
prispevki za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost - vračilo prispevkov za socialno varnost
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 in 5. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Za uspešno uveljavljanje zaprošene spodbude bi moral tožnik izkazati, da gre za zaposlitev nezaposlenega delavca iz problemskega območja in da delavec delo dejansko opravlja v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Tudi po presoji sodišča se z zaposlitvijo A.A., ki prebiva v Ljubljani (ki ni problemsko območje z visoko brezposelnostjo), ni zmanjšala nezaposlenost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju). Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve, ki ga je pravilno navajal drugostopenjski organ je, da se z zaposlitvijo A.A. ni zmanjšala brezposelnost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju).
Sodišče ni sledilo razlagi prava, kot jo je v pritožbi in tudi v tožbi navajal tožnik in sicer, da za dolgovane obresti ni mogoče izdati sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti, saj je po mnenju tožnika zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti namenjeno zgolj zavarovanju plačila davkov, ne po tudi pripadajočih dajatev (obresti).
Tako tudi po mnenju sodišča iz same sistematike urejanja posameznih področij ZDavP-2 po poglavjih izhaja, da opredelitev „davčne obveznosti“ ne izključuje obresti, naložene v postopku DIN. Tudi po presoji sodišča iz določbe 111. člena ZDavP-2 ne izhaja, da bi bile pripadajoče dajatve (obresti) izključene iz zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev pomoči - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno. Kot izhaja iz samega 33. člena ZSVarPre, je izredna denarna socialna pomoč namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti. Tožnik želi izredno denarno pomoč za stroške telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja, ti stroški pa tudi po mnenju sodišča niso povezani z osnovnim preživljanjem. Navedeni stroški tudi ne predstavljajo dobrin, ki bi jih tožnik nujno potreboval za preživetje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku
V zvezi s samo odmero nagrade odvetniku, tožnica podaja zgolj dokazno nepodprte navedbe oziroma lastno videnje zadeve, ne pa konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njene trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade za pravno svetovanje in zastopanje. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade v odmerjeni višini, tožnica pa tudi ne izkaže, da odvetnik storitev, za katere je prejel plačilo, ne bi opravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo
Skladno z določilom prve alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP ima pristojni organ za BPP pooblastilo, da lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Z ozirom na okoliščine, ki jih je navedla tožena stranka v izpodbijani odločbi, je tudi po presoji sodišča tožena stranka tožnici utemeljeno dodelila BPP samo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter za postopek mediacije. Upoštevaje, da tožnica ni izkazala, ali bodo stroški postopka nastali, in da ni jasno, katera stranka jih bo dolžna kriti, pa je po presoji sodišča tudi odločitev glede stroškov postopka pravilna.
ZDoh-2 člen 18, 36, 36/2, 37, 37/2, 40, 40/1, 40/3, 42, 42/3. ZPIZ-1 člen 293, 293/3.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - pokojnina - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - življenjsko zavarovanje - pokojninska renta iz tujine
Cilj zavarovanja pri A. je oblikovati dodatek k socialnim izplačilom, ki se oblikujejo na podlagi splošne nacionalne ureditve, pokojnina pa je starostna ter neposredno odvisna od opravljenega časa zaposlitve. To ustreza slovenski dodatni starostni pokojnini po prvem odstavku 361. člena ZPIZ-1, ki se izplačuje v obliki mesečne pokojninske rente. Kolikor pa je temu tako, pa pridejo v poštev pravila o posebni davčni osnovi po tretjem odstavku 42. člena ZDoh-2, ki določa, da se v davčno osnovo od pokojninske rente, kot je odmerjena skladno s pravili o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, šteje le 50 % dohodka, kar po izrecni določbi zakona velja tudi za primerljive pokojninske rente, prejete iz tujine.
Razveljavitev delnic družbe C. d.d. je bila tudi po mnenju sodišča posledica zmanjšanja deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube družbe, ki so jo izglasovali upniki v postopku prisilne poravnave te družbe. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala). Ob upoštevanju vseh metod razlage prava, od jezikovne, zgodovinske, sistematske in namenske, kakor tudi principa ustavno skladne razlage, iz 8. točke 95. člena ZDoh-2 jasno izhaja, da za odsvojitev kapitala ne šteje zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, kot je to bilo v predmetni zadevi.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave
V določbi 271. člena ZDavP-2 je posebej predpisan način in roki za (naknadno) uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 se v primeru izdaje informativnega izračuna, olajšava za vzdrževane družinske člane lahko uveljavlja najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun. Po presoji sodišča enako velja tudi za uveljavljanje spremembe glede vzdrževanih družinskih članov.
Po povedanem, bi v obravnavani zadevi tožnik lahko pravočasno ponovno uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana za C.C. le še v ugovoru zoper informativni izračun.
Med prodajalcem in kupcem, ki je predkupni upravičenec, je pravni posel sklenjen tedaj, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe in sicer pod pogojem, da bo odobren s strani upravne enote. Pogodba je vedno sklenjena med osebo, ki da ponudbo, in osebo, ki jo sprejme (21. člen Obligacijskega zakonika). Pravni posel torej ne more biti sklenjen med osebami, ki niso dale ali niso sprejele ponudbe.
Dogovora, sklenjenega med tožnikoma in N.N., po katerem naj bi ponudbo sprejeli skupno, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj ni ustvaril nobenega zavezujočega pravnega učinka v razmerju do prodajalcev. Med temi osebami kot kupci in med prodajalci pravni posel ni bil sklenjen. Posla, ki sploh ni bil sklenjen, pa ni mogoče odobriti.
ZDDV-1 člen 20, 46. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - izstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - verodostojna listina - dokazno breme - oprostitev plačila DDV - sestavine računa - prevoz blaga - davčna goljufija
Prevozni računi družbe F. d.o.o. ne dokazujejo, da bi tožnik opravil dobave svojim kupcem in da bi blago zapustilo Republiko Slovenijo, s čimer se sodišče strinja, saj pod terminom „drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa“, ki naj se ga obravnava skupaj s posameznim računom davčnega zavezanca, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, ni mišljen enostavno račun drugega davčnega zavezanca, temveč dokument, ki po vsebini nadomesti prevozno listino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - obnovitveni razlog - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Kot dan vložitve prošnje je mogoče razumeti tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi takšno prošnjo lahko obravnaval po določbah ZBPP in o njej odločal. To pa je lahko storil šele od dneva, ko je prejel dopolnjeno prošnjo za BPP, torej dne 12. 3. 2019, to pa je po tem, ko se je rok za vložitev predloga za obnovo postopka že iztekel.