ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - pravica do izrabe letnega dopusta
Sodišče druge stopnje kot tudi sodišče prve stopnje sta ugotovili, da je tožnica izostala z dela zato, ker je želela izrabiti letni dopust, izrabe letnega dopusta pa ji delodajalec ni odobril. Sodbi pravilno ugotavljata, da delavec ne more sam odločati o tem, v katerih dneh bo izrabil svoj letni dopust. Če to stori, delodajalec pa s tem ne soglaša, je odsotnost delavca treba šteti kot neupravičeno.
Revidentka navaja kot motiv za svoj izostanek z dela tudi grdo ravnanje tožene stranke z njo ter spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Ta dejstva v sodnem postopku, v katerem tožnica izpodbija odločitev tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, niso bila ugotovljena, obenem pa po svoji naravi ne morejo odločilno vplivati na ugotovitev ali je bil njen izostanek z dela upravičen ali ne, saj tožnica niti ne zatrjuje in tudi ni dokazovala, da je izostala z dela zaradi teh dejstev, saj je v sodnem postopku zatrjevala ter dokazovala, da na delo ni prišla zato, ker je menila, da ima pravico do izrabe letnega dopusta.
URS člen 22.ZKP člen 14, 288, 288/2, 362, 362/1, 368, 368/1, 368/2, 377, 377/4, 439, 439/2.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vsebina pouka o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe v zapisniku o poteku glavne obravnave - opozorilo v vabilu na glavno obravnavo o pravnih posledicah opustitve napovedi pritožbe
Pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe, ki ga sodnik poda po razglasitvi sodbe, mora biti glede bistvene vsebine v celoti vpisan v zapisnik o glavni obravnavi, ni pa potrebno, da je vpisan dobesedno. Obsegati mora to, kar določa 1. in 2. odst. 368. čl. ZKP, to je dolžnost napovedi pritožbe, rok, v katerem jo je treba napovedati, in posledice, če pritožba na določen način in v določenem roku ne bo napovedana.
Ker je opozorilo v vabilu na glavno obravnavo, da se bo štelo, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe, če je ne bo napovedal najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe, po naravi stvari vedno podano pred izrekom sodbe in ker ni mogoče sprejeti domneve, da se je obdolženec odpovedal pravici do pritožbe že v času, ko še niti ni bila izrečena, je sodišče dolžno, da po razglasitvi sodbe pouči stranke v skladu s 1. odst. 362. čl. ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - oteževanje medsebojnih odnosov na sodišču - dvom v nepristranost sojenja
Sojenju bratu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, in to za več dokaj visokih zneskov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo predlogu in določilo drugo sodišče, ki je stvarno pristojno in je v krajevni bližini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZTLR člen 5, 42.ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZTVZP člen 103.
negatorna tožba - imisije - dovoljene imisije - opravljanje splošno koristne dejavnosti
Za prepovedano vznemirjanje v smislu drugega odstavka 5. člena ZTLR ne gre, kadar to temelji na pravnem naslovu, kakršen pomen ima tudi oblastno dovoljenje (kar pa seveda ne izključuje odškodninskega zahtevka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih).
Po določilu tretjega odstavka 156. člena ZOR lahko prizadeti zahteva samo povrnitev škode, ki presega normalne meje, če nastane škoda pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojen organ. Ker predstavljajo sporne dejavnosti oblastno dovoljeno splošno koristno dejavnost, tožnika nimata zahtevka na prepoved te dejavnosti.
Uveljavljana podlaga pa ni utemeljevala postavljenega zahtevka niti na kakšni drugi pravni podlagi (na primer: v smislu četrtega odstavka 156. člena ZOR, ki dopušča tudi v primeru splošne koristne dejavnosti zahtevek za preprečitev nastanka škode ali za njeno zmanjšanje, če so podane predpisane predpostavke).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Dejstvo, da imajo tožnik in vse doslej predlagane priče stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki ga je vložilo Okrajno sodišče v Ljubljani, utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-1, 58, 58/4.ZS člen 106, 106-5.ZPP člen 22, 22/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Izvršilno sodišče se lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno pred izdajo sklepa o izvršbi, pozneje pa samo na dolžnikov ugovor v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
etažna lastnina - vračanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav
Ker sta bili tožniku v postopku denacionalizacije v naravi vrnjeni dve izmed petih stanovanj v stanovanjski hiši, je po določbi 12.
člena Stanovanjskega zakona, ki se upošteva tudi v postopku denacionalizacije, upravičen le do solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah, ki je sorazmeren vrednosti vrnjenih stanovanj glede na skupno vrednost etažne lastnine v celotni hiši. Ker namreč ZDen glede vračanja skupnih prostorov, delov, objektov in naprav pri etažni lastnini nima posebnih določb, se za ta vprašanja uporabljajo določbe SZ. člena.
Pravočasne zahteve v korist vlagatelja - pravne osebe ni mogoče šteti za zahtevo, ki bi varovala pravico do uveljavljanja denacionalizacije istega premoženja v korist druge pravne osebe, ki zahteve za denacionalizacijo ni vložila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20902
ZKP člen 420, 420/2. KZ (1977) člen 251, 251/3.KZ člen 3, 3/2, 325, 325/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - ogrožanje javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
S tem ko je sodišče prve stopnje uporabilo kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in je dejanje opredelilo po 3. odst. 251. čl. KZ-77 in ne po 1 .odst. 325.čl. KZ, ni uporabilo strožjega zakona. Zatrjevana kršitev po 2. odst. 3. čl. KZ zato ni podana.
Vrednost spora zaradi izpraznitve stanovanja (ki je bila ocenjena v tožbi na 30.847,60 SIT) ni dosegala predpisane vrednosti, ki je procesna predpostavka za dovoljenost revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - oteževanje medsebojnih odnosov na sodišču - dvom v nepristranost sojenja
Zaradi tega, ker je toženka postala sodnica na tistem sodišču, ki naj odloči o sporu, so se razmere bistveno spremenile. Sojenje kolegici in to za visok premoženjskopravni zahtevek, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja.