ZOR člen 12, 47, 49, 140, 140/2, 140/3. ZDR (1990) člen 34. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - čezmerno prikrajšanje
Po določilih 47. člena ZOR je pogodba nična, če je predmet obveznosti nedopusten, torej če je v nasprotju s prisilnimi predpisi (49. člen ZOR). Udeležence pogodbenih razmerij pa pri sklepanju teh razmerij ter pri uveljavljanju in izpolnjevanju obveznosti veže tudi načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR). Sporazum strank o uvrstitvi tožnice med presežne delavce je bil v tej zadevi v nasprotju s prisilnimi predpisi, ki urejajo različne primere in pogoje prenehanja delovnega razmerja delavcev. Zato je ta sporazum ničen, zahtevek tožnice, s katerim ta uveljavlja odpravnino, pa je moralo revizijsko sodišče na podlagi 2. in 3. odstavka 140. člena ZOR zavrniti.
SZ člen 117.ZOR člen 210. ZPP (1977) člen 382, 382/3, 389, 392.
ničnost prodajne pogodbe - privatizacija stanovanj - privatizacijske pravice - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker tožnica veljavnosti pogodbe ni uspela izpodbiti, je ta ostala veljavna. To pa pomeni, da ni izkazala zatrjevane kršitve privatizacijskih pravic, zaradi katerih naj bi bila prikrajšana na svojem premoženju in na čemer je gradila dajatveni zahtevek.
ZPP člen 79, 79/1, 80, 339, 339/2-11. ZPPSL člen 105, 105/1, 125, 125/1, 125/4-1, 127, 127-1, 129, 129/3.
asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenje predsednika stečajnega senata - neobičajen način izpolnitve obveznosti
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Na obstoj dovoljenja mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Toda okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20902
ZKP člen 420, 420/2. KZ (1977) člen 251, 251/3.KZ člen 3, 3/2, 325, 325/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - ogrožanje javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
S tem ko je sodišče prve stopnje uporabilo kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in je dejanje opredelilo po 3. odst. 251. čl. KZ-77 in ne po 1 .odst. 325.čl. KZ, ni uporabilo strožjega zakona. Zatrjevana kršitev po 2. odst. 3. čl. KZ zato ni podana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZPP (1977) člen 110, 110/1.ZS člen 107, 107/1, 106, 106/1-7.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pooblaščenca
Trditve o nezadovoljevanju minimalnih sodnih standardov, o favoriziranju krivice in kriminala, o odločanju po neznanih kriterijih in interesih, ne da bi se prebralo celotno zadevo, so take vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, pa tudi z razlogi v sodbah obeh sodišč v konkretni pravdni zadevi. Take trditve so objektivno žaljive.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
pripor - sklep o odreditvi pripora - popravni sklep
Ker je sklep o odreditvi pripora v obrazložitvi navajal razloge za odreditev pripora (na predlog pristojnega državnega tožilca) zaradi ponovitvene nevarnosti, je očitno, da je pri sestavi navedenega sklepa prišlo do pisne napake v izreku, ko je pomotoma izpadla 3. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP. S tem ko je preiskovalna sodnica izdala popravni sklep zaradi odprave pisne napake, ni kršila določb kazenskega postopka iz členov 200 do 208 ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
URS člen 35, 39.KZ člen 169, 169/3.ZOR člen 200, 203.
višina denarne odškodnine - povzročitev škode - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - objektivna novinarska kritika
Merila civilnega odškodninskega prava, s katerimi sodna praksa v vsakem primeru posebej presoja pravni standard razžalitve dorega imena in časti, so predvsem običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenih kulturnih okoljih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
ZDS člen 11. ZODPM člen 2, 2-3. ZUpr člen 31, 32.ZVRS člen 19, 32, 32/2, 32/3. ZUS člen 10, 10-2, 13, 13/1.
pristojnost - razrešitev predstojnika organa v sestavi ministrstva
Za odločanje o razrešitvi predstojnika organa v sestavi ministrstva (funkcionarja v državnem organu) je na prvi stopnji v upravnem sporu pristojno Vrhovno sodišče RS.
etažna lastnina - vračanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav
Ker sta bili tožniku v postopku denacionalizacije v naravi vrnjeni dve izmed petih stanovanj v stanovanjski hiši, je po določbi 12.
člena Stanovanjskega zakona, ki se upošteva tudi v postopku denacionalizacije, upravičen le do solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah, ki je sorazmeren vrednosti vrnjenih stanovanj glede na skupno vrednost etažne lastnine v celotni hiši. Ker namreč ZDen glede vračanja skupnih prostorov, delov, objektov in naprav pri etažni lastnini nima posebnih določb, se za ta vprašanja uporabljajo določbe SZ. člena.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-1, 58, 58/4.ZS člen 106, 106-5.ZPP člen 22, 22/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Izvršilno sodišče se lahko izreče po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno pred izdajo sklepa o izvršbi, pozneje pa samo na dolžnikov ugovor v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - otežitev medsebojnih odnosov na sodišču
Sojenje bratu kolegice, ki opravlja sodniško funkcijo na istem sodišču, in to za več dokaj visokih zneskov, bi lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča; poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Dejstvo, da imajo tožnik in vse doslej predlagane priče stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki ga je vložilo Okrajno sodišče v Ljubljani, utemeljen.
vračanje nadomestnih zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec
Obvezna razlaga prvega stavka 27. člena ZDen pomeni, da je vprašanje vračanja kmetijskih zemljišč urejeno drugače kot doslej. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je izrecno določen kot zavezanec.
Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno, ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Zato je sklad potrebno pritegniti v postopek toda kot zavezanca. Glede na spremenjeno pravno podlago je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Sodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanje, da je bila izpovedba oškodovanca lažna, predstavlja uveljavljanje razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi 2. odst. 420. čl. ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti.