Ker bi trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel v soboto, ko sodišče ne dela, je v skladu s 4.odst. 88.čl. ZKP ta rok potekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je ponedeljka. Zahtevo, vloženo v torek, je bilo zato potrebno kot prepozno zavreči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20889
ZKP člen 358, 358-1, 358-2, 364, 364/4, 371, 371/1-11.KZ člen 11, 11/2.
sodba sodišča prve stopnje - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom sodbe glede razloga oprostitve in razlogi sodbe - silobran - naklep
Ker določba 4.odst. 364.čl. ZKP ne predpisuje, da mora biti razlog oprostitve naveden v izreku sodbe, neskladje, ko je sodišče v izreku navedlo, da se obdolženec oprosti iz razloga po 2.tč. 358.čl. ZKP, medtem ko se v obrazložitvi kot razlog za oprostitev navaja silobran, kar bi narekovalo uporabo 1.tč. 358.čl. ZKP, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Navedba, da je obdolženec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, ne izključuje silobrana, saj tudi pri tem obdolženec ravna naklepno, le da je zato, ker je dejanje storjeno v okoliščinah iz 2.odst. 11.čl. KZ, protipravnost dejanja izključena.
Določitev preživnine po sodni poti je posledica tega, da se roditelja nista dogovorila o ustrezni preživnini za otroka sama ali s pomočjo centra za socialno delo. Ena osnovnih dolžnosti roditeljev je namreč preživljanje otrok. Če roditelja ne živita skupaj, je tisti roditelj, ki ne živi z otroki, dolžan plačevati preživnino in to v denarju ter nima možnosti izbire dajanja preživnine na drug način.
ZDen člen 27. ZUS člen 59, 73. ZUP (1986) člen 261.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - kompleksi
Kmetijska zemljišča se vračajo v last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oz. kompleksov trajnih nasadov, ali če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo (2. odst. 27. čl. ZDen).
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3-1, 392.
tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - premoženjskopravni spor - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - zavrženje revizije
Kadar gre za spor o pogodbi o dosmrtnem preživljanju med dediči preživljanca in drugo pogodbeno stranko, je tak spor le premoženjskopravne narave, saj je pogodbena pravica do preživljanja ugasnila že s smrtjo preživljanca. Zato je tudi v takih sporih po ustaljeni sodni praksi vprašanje dovoljenosti revizije odvisno od ocene vrednosti spora, kar je v obravnavanem sporu izostalo.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - ovire - lastninska pravica pravnega naslednika upravičenca, pridobljena z dedovanjem na podlagi oporoke po tretji osebi
Lastninska pravica pravnega naslednika upravičenca za denacionalizacijo na razlaščenem premoženju, ki jo je ta pridobil z dedovanjem na podlagi oporoke po tretji osebi, predstavlja v konkretnem primeru zgolj oviro za vrnitev nepremičnine v naravi po 3. odstavku 16. člena ZDen in na pravico upravičenca do odškodnine po 42. členu istega zakona ne vpliva.
Akt o imenovanju je posamični akt in ne upravni akt. Zato kandidatu v postopku imenovanja ne gredo vse pravice, ki jih sicer zagotavlja ZUP/86. Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, ni odločanje po prostem preudarku.
ZSR člen 50. ZSR (1974) člen 56.SZ člen 117. Zakon o sredstvih in financiranju JLA člen 34, 45.
vojaško stanovanje - dodelitev stanovanja - izdaja odločbe o dodelitvi stanovanja - neupravičena uporaba stanovanja - privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - tožba na izselitev - rok za vložitev tožbe
Tožnik, ki sicer nima odločbe o dodelitvi stanovanja, se je vselil v soglasju s toženo stranko in zato ne more biti v slabšem položaju od nezakonito vseljene osebe, ki ima po preteku roka, v katerem bi stanodajalec lahko zahteval njeno izselitev, položaj in pravice imetnika stanovanjske pravice, vključno s pravico do odkupa stanovanja po 117. členu Stanovanjskega zakona.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Denarna odškodnina se odmeri skladno z domačimi predpisi in upoštevajoč sodno prakso slovenskih sodišč, zato ni utemeljena primerjava z odmero odškodnin v drugih evropskih državah.
Travma na psihološkem področju, ki se je pojavila pri tožniku gotovo terja odmero višje odškodnine iz naslova strahu, kot pri siceršnjih oškodovancih.
ZOR člen 103, 103/1, 105, 105/1, 478, 478/1, 479, 479-3, 486, 486/1, 486/2.
prodaja motornega vozila - odgovornost za stvarne napake - odgovornost prodajalca - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti - nemoralnost - ničnost pogodbenega določila - razdrtje pogodbe
Obe sodišči sta se materialnopravno pravilno sklicevali na 3. točko 479. člena ZOR, ko sta kot stvarno napako opredelili dejstvo, da je bil kupljeni osebni avtomobil dejansko sestavljen iz delov več vozil, ki so bila pretežno letnik izdelave 1986 in 1987, čeprav je bilo v računu kot leto izdelave označeno leto 1991. Taka označba v računu tudi po presoji revizijskega sodišča pomeni izrečno dogovorjeno lastnost avtomobila.
Izključitev prodajalčeve odgovornosti je nedopustna, če je v nasprotju z vsebino konkretnega posla, kar v obravnavani zadevi pomeni, če je v nasprotju z izrečno dogovorjeno lastnostjo. Ali povedano malo drugače: že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje
Obdolženec, ki je prejel vabilo po 2.odst. 439.čl. ZKP, je dolžan preveriti, ali je bila po obravnavi, opravljeni v njegovi odsotnosti v skladu s 442.čl. ZKP, izrečena sodba in se odločiti o napovedi pritožbe. Obdolženec sicer tega ni storil, je pa sodišče izdelalo pisni odpravek sodbe z obrazložitvijo in ga po izteku roka za napoved pritožbe vročilo obsojencu in zagovorniku s pravnim poukom, da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 8 dni od njenega prejema. Glede na tak pravni pouk, da je pritožba dovoljena, obsojenec ni izkoristil pravice za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje po 1.odst. 89.čl. ZKP, saj je vložil pritožbo. Višje sodišče je zato z zavrženjem pritožbe po poteku trimesečnega objektivnega roka iz 2.odst. 89.čl. ZKP iz razloga, ker pritožba ni bila napovedana, kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe. Obsojenec namreč iz razlogov, ki jih ni zakrivil, ne more več uporabiti pravnega sredstva iz 89.čl. ZKP. Zato mora višje sodišče šteti pritožbo kot dovoljeno in o njej meritorno odločiti.
začasna odredba - pogoji - izkazanost - vpis parcelacije v zemljiško knjigo
Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo začasne odredbe ter jih verjetno izkazati.
URS člen 29-3. ZKP (1995) člen 150, 150/1-3, 151, 151/4, 152, 152/1, 152/2, 371, 371/1-8.ZPol člen 49, 49/1-2, 49/1-3.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - tajno policijsko sodelovanje - navidezni odkup - izzvana kriminalna dejavnost
"Tajno policijsko sodelovanje" iz 2. točke 1. odstavka 150. člena ZKP-95 že pojmovno pomeni, da organi za notranje zadeve izberejo za izvršitev tega ukrepa osebo, ki ni zaposlena pri njih. Ukrep "navideznega odkupa" po 3. točki citiranega člena pa se praviloma izvršuje s pomočjo takih oseb.
Če se je obsojeni pred prvim navideznim odkupom dogovarjal z neko osebo o prodaji 200 tablet in mu jih tudi ponudil, ta oseba pa je šele naknadno pripeljala policijskega informatorja, z izvedbo ukrepa navideznega odkupa ni bila izzvana obsojenčeva kriminalna dejavnost.
Če vrednosti podržavljenega zemljišča ni mogoče ugotoviti po merilih, določenih v ZDen, se ta oceni po merilih, ki jih določa Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin podjetja oz. premoženja (Ur.l. RS, št. 23/92).
SZ člen 111, 112, 113, 113/2, 117.ZDen člen 3, 4, 16.
privatizacija stanovanja - pojem stanovanja - sestavine stanovanja
Z vključitvijo predsobe in sanitarij v dvosobno stanovanje leta 1968, kar je bilo tedaj vse družbena lastnina, sta postala tudi vključena prostora sestavina stanovanja ter je imelo stanovanje že leta 1968 enoten in nedeljiv materialnopravni položaj. Zato je imetnica pravice uporabe postala lastnica celega stanovanja po določbi 112. člena SZ že z uveljavitvijo SZ. Ker je bilo sporno stanovanje pridobljeno s kupno pogodbo in torej ni postalo splošno ljudsko premoženje na podlagi v 3. in 4. členu Zakona o denacionalizaciji navedenih predpisov o podržavljenju (drugi odstavek 113. člena SZ), je prva toženka morala prodati to stanovanje tožniku.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), kar tudi pomeni, da pravnomočnost sodbe zajema le sodbeni izrek (333. člen ZPP). Vsebina odločitve mora biti razvidna iz njenega izreka in ne obratno: "smiselna" obrazložitev o tem, da naj bi del tožbenega zahtevka bil zavrnjen, ne opredeljuje izreka samega.
Zapuščina po sili zakona pride na dediče v trenutku zapustnikove smrti. Dediči lahko že od tedaj dalje razpolagajo z zapuščino (torej preden podajo dedne izjave ali pred izdajo sklepa o dedovanju) in od tedaj odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove solidarno, v sorazmerju s svojimi dednimi deleži.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pooblaščenca - razžalitev
Razžalitev je napad zoper čast in dobro ime drugega (ne le posameznika, marveč tudi kolektivne osebe) v obliki žaljive vrednostne ocene. Za prav takšno gre pri zapisih poolaščenca pravdne stranke o ubogem slovenskem pravosodju (gotovo je mišljeno sodstvo). Zapisi zajemajo vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, ter s stališčem sodišča, ki je izreklo sodbo in so poleg tega so objektivno žaljive.