Po tretjem odstavku 400. člena ZPP je revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je zavrglo vloženo pritožbo, vselej dovoljena. Gre za izjemo od načelne opredelitve o dovoljenosti revizije proti sklepu iz prvega odstavka 400. člena ZPP.
Zakonodajalec je z določitvijo te izjeme dosledno izpeljal ustavno načelo o pravici do pritožbe. Revizijskemu sodišču je prepustil presojo o pravilnosti razlogov za zavrženje pritožbe, da ob morebitni nepravilni odločitvi sodišča druge stopnje stranka ne bi bila prikrajšana za meritorno obravnavanje pritožbe, ki je sicer njena z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica.
denacionalizacija delniške družbe - imetnik prinosniške delnice - upravičenec
V postopku denacionalizacije, ko podržavljene delniške družbe petdeset let niso delovale, delnica ne more biti več vrednostni papir in s tem edina podlaga za uveljavljanje pravic po ZDen. Imetnik delnice, ki glasi na prinosnika, mora dokazati, da je bil lastnik delnice ob podržavljenju in na tej podlagi lastnik alikvotnega dela kapitala podržavljene delniške družbe. Njena dokazna vrednost, kot nekdanjega vrednostnega papirja, lahko samo skupaj z drugimi prepričljivimi dokazi, služi za dokazovanje lastništva dela kapitala v delniški družbi, ki je bila podržavljena. Imetnik delnice, ki glasi na prinosnika, mora v postopku denacionalizacije dokazati, da je bil lastnik delnice ob podržavljenju.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba po ZLPP - rok
Po uveljavitvi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) je mogoče denacionalizacijski zahtevek za vrnitev podržavljenega premoženja v naravi zavarovati le z začasno odredbo po tem zakonu, z zamudo roka iz 1. odstavka 11. člena ZLPP ugasne pravica za vračilo v naravi, upravičencu pa ostane pravica do odškodnine.
obnova postopka - razlog naknadno odkrita identifikacija istih zemljišč
Novo identifikacijsko potrdilo je nov dokaz iz iste vrste dokazov, uporabljenih v prejšnjem postopku. Drugačna identifikacija istih zemljišč je bila naknadno odkrita in je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja, zato je lahko razlog za obnovo postopka.
povzročitev škode - povrnitev gmotne škoda - odškodnina za posek lesa
Da je šlo za protipravno škodno ravnanje izhaja iz pojasnila, da sta toženca sekala les in ga prodala, kar je presegalo njuna pooblastila za nabiranje kurjave v gozdu. Za tako ravnanje sta odgovorna in naklep pri civilnem deliktu ni potreben, ugovor pasivne legitimacije pa je očitno neutemeljen. Zaradi ravnanja tožencev je prvi toženi stranki nastala škoda, ki jo je izvedenec ugotovil s primerjavo cen na panju in to v času prodaje lesa. Tedaj je bila prva tožena stranka oškodovana.
Kadar v tožbi niso navedena imena pravih tožnikov in tožbi ni predloženo pooblastilo za zastopanje, ki mora biti v slovenskem jeziku, in odvetnik, ki je vložil tako tožbo, na poziv sodišča v smislu 1. odst. 29. člena ZUS za dopolnitev tožbe, v odmerjenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, sodišče tožbo zavrže.
ZPP (1977) člen 332, 332/1. Sodni red člen 215, 215/1, 215/4. ZGD člen 580, 580/6.
sodba zaradi izostanka - izostanek z naroka - opravičilo pravdne stranke - poštna pošiljka naslovljena na sodnika
Kuverto z dopisom-opravičilom je stranka naslovila neposredno na razpravljajočo sodnico in ne na sodišče. Osebno na sodnika naslovljene pošiljke vložišče ne sme odpreti (četrti odstavek 215. člena Sodnega reda). Na kuverti toženka tudi ni označila, da gre za nujno zadevo, ker je tega dne razpisan narok. Zato delavec vložišča ni imel razloga, da bi pošiljko obravnaval kot nujno in jo takoj dostavil naslovniku. Ravnal je v skladu s prvim odstavkom 215. člena Sodnega reda in jo z ostalo običajno ali navadno pošto dostavil civilni pisarni, to pa je bilo po podatkih spisa že po opravljenem prvem naroku.
zahteva za denacionalizacijo - upravičen vlagatelj - snaha upravičenca
Tožeča stranka (snaha denacionalizacijskega upravičenca) ne more biti stranka v konkretnem postopku denacionalizacije. Do dedovanja bo prišlo šele po tem, ko bo odločba o denacionalizaciji postala pravnomočna. Dedovanje bo izvedeno po zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka kot snaha denacionalizacijskega upravičenca ni v krogu zakonitih dedičev, oporočno dedovanje pa ni izkazano.
denacionalizacija nezazidanega stavbnega zemljišča - kupec kot upravičenec
Kupca nacionaliziranega nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s kupno pogodbo pridobil le pravico uporabe tega zemljišča, ni mogoče šteti kot prejšnjega lastnika odvzetega zemljišča in torej upravičenca po določbah Zakona o denacionalizaciji.
odgovornost za škod od nevarne stvari - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so mokra in spolzka tla nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsov in padcev.
začasna odredba - predhodna vložitev zahteve za odložitev izvršbe kot pogoj - ukrep gradbenega inšpektorja
Stranka, ki pri sodišču zahteva odložitev izvršitve upravnega akta, mora sama izkazati, da je predhodno vložila zahtevo za odložitev izvršbe pri organu po 2. odstavku 30. člena ZUS.
ZPP (1977) člen 71, 71-6, 250, 254, 254/1, 354, 354/1, 385, 385/1.URS člen 23, 23/1.
pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - pravica do neodvisnega, neopredeljenega sodišča
Sodna praksa in pravna teorija sta med standardna merila v zvezi z relativnim razlogom za izločitev uvrstili tudi ekonomsko odvisnost izvedenca od stranke - v konkretnem primeru družbe, ki je zanj izstavila račun in poravnala honorar za opravljeno izvedensko delo, direktor družbe pa je mož tožničine pooblaščenke oziroma zet njenega pooblaščenca.
odločanje na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja - denacionalizacija stavbnih zemljišč
Ker tožnica svoje zahteve za denacionalizacijo ni oprla na dejansko stanje iz 31. člena ZDen, je sodišče, ki je presojalo odločbo tožene stranke le z vidika 31. člena ZDen, izhajalo iz zmotnega dejanskega stanja in je svojo odločitev napačno oprlo na 1. odstavek 59. člena ZUS.
obnova postopka - neomogočanje udeležbe osebi, ki bi lahko v postopku nastopala kot stranka
Obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP je podan že s samim dejstvom, da organ, ki je vodil postopek, ni sam vključil v postopek osebe, ki je imela pravico udeleževati se postopka. Ob konkurenci dveh denacionalizacijskih upravičencev imata oba pravico udeleževati se postopka kot stranka.
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da so bila v postopku na prvi stopnji bistveno kršena pravila postopka, ker pritožnici ni bila vročena tožba zoper odločbo tožene stranke. Po izrecni določbi 1. odstavka 36. člena ZUS mora sodišče poslati tožbo s prilogami v odgovor tudi prizadeti stranki. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka in sicer določb 2. odstavka 72. člena ZUS v zvezi z 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
Trditev, da je stranka onemogočena v izvajanju svojih zakonitih funkcij, s čimer naj bi ji nastala škoda, ki je javnega značaja, še ne izkazuje pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic.
denacionalizacija stavbnih zemljišč in stavb - oblika denacionalizacije - vezanost na zahtevek
Če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, gre upravičencu odškodnina v smislu določb 42. člena ZDen. Ker tožeča stranka svojega zahtevka za plačilo odškodnine v obliki nadomestne nepremičnine tudi po opozorilu upravnega organa, da za to ni zakonskih pogojev, do izdaje prvostopenjske odločbe ni spremenila v zahtevek za odškodnino v obliki obveznic, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevo za denacionalizacijo.
presoja sodišča, temelječa na drugačnem dejanskem stanju, kot izhaja iz upravnega postopka - dedni dogovor
Sodišče pri zavračanju denacionalizacijske zahteve ne more izhajati iz drugačnega dejanskega stanja, kot pa je bila to podlaga pri odločanju upravnega organa. Presojo zakonitosti mora opraviti v okviru dejanskega stanja iz upravnega postopka.
Če je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP odpravila sklep prvostopnega upravnega organa o zavrženju zahteve za denacionalizacijo, tožnik s pritožbo v upravnem sporu ne more uspeti, če v njej navaja le okoliščine, ki bodo morda pomembne v upravnem postopku, ki še sploh ni bil uveden.