določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik pri sodišču, ki obravnava njegovo tožbo, nedvomno moteče vpliva na potek postopka. Gre za tehten razlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranost sodišča - izvršilni postopek
V izvršilnem postopku sodišče le prisilno izvrši že pravnomočno sodno odločbo in ne odloča o materialnopravnih razmerjih med strankama. Zato dejstvo obstoja delovnega razmerja (strojepiska) ene od strank pri sodišču, ki je obenem izvršilno sodišče, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija dokazno presojo v pravnomočni sodbi glede ugotovitve, da je obsojenec kaznivo dejanje storil naklepno. S tem uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravno mnenje
Pravico do revizije si je mogoče zagotoviti samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi. Če tožeča stranka to opusti, ima tožena stranka možnost navesti vrednost spora v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, dokler se ne spusti v obravnavanje glavne stvari.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - precejšnje nasprotje med razlogi sodbe o vsebini zapisnikov in samimi zapisniki - odločilno dejstvo
Ker obsojenec pri kršitvi kazenskega zakona ne izhaja iz dejanskega stanja, ugotovljenega v pravnomočni sodbi, pač pa iz lastne presoje izvedenih dokazov, s tem uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Drži sicer, da je pritožbeno sodišče, ko se je sklicevalo na obsojenčev zagovor, navedlo okoliščino, ki iz zapisnika o obsojenčevem zaslišanju ni razvidna. Ker pa se to nasprotje ne nanaša na odločilno dejstvo, saj omenjena okoliščina nima nobenega vpliva na razsojo v zadevi, ne gre za bistveno kršitev iz 11.tč. 1.odst.
Čeprav je stališče preiskovalnega sodnika glede obstoja utemeljenega suma enako, kot to izhaja iz kazenske ovadbe oziroma kot ga ima državni tožilec, pa mora v sklepu o priporu o tem navesti svoje stališče (razloge) in torej ne zadostuje zgolj povzetek kazenske ovadbe in izjave državnega tožilca, katera dejstva in okoliščine v kazenski ovadbi utemeljujejo sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Če preiskovalni sodnik tega ne stori, je podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
URS člen 19, 25.ZKP člen 202, 202/2, 204.a, 204.a/2, 371, 371/1-11.
pripor - sklep o odreditvi pripora pred vložitvijo zahteve za preiskavo - opis kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sklep o odreditvi pripora, ki je izdan pred uvedbo kazenskega postopka, ne vsebuje opisa dejanja, v zvezi s katerim je bi odrejen pripor, to po razlagi 2.odst. 202.čl. ZKP predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornik izpodbija ugotovitev, da je obsojenec storil kaznivo dejanje z direktnim naklepom, pri čemer ne izhaja iz dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi, ampak iz lastne - drugačne - ocene dejanskega stanja. S tem po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
pooblastilo - prenehanje pooblastila - smrt pooblastitelja - namen pooblastitelja in narava posla - adaptacija
Pooblastilo se preneha s pooblastiteljevo smrtjo, če je bilo dano za izvedbo nekega posla (adaptacija hiše), ki terja daljši proces, pa čeprav se izvedba posla še ni začela ob smrti.
ZOR člen 16, 155, 156, 186, 376, 376/2, 1106, 1108, 1109. Zakon o zastaranju terjatev člen 14, 19, 19/2.
nepogodbena škoda - nastanek odškodninskega razmerja - nastanek škode - uporaba prava veljavnega ob nastanku razmerja - zastaranje odškodninske terjatve po ZZT - objektivni zastaralni rok
Škodljivo dejanje kot poseg v integriteto drugega je temeljna pravna podlaga odgovornosti za škodo in z njim je vzpostavljeno odškodninsko obligacijsko razmerje.
razveljavitev sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Določbo drugega odstavka 395. člena ZPP (1977) lahko revizijsko sodišče uporabi le takrat, ko ugotovi, da je ostala kakšna dejanska okoliščina neraziskana, je pa pomembna za pravilno uporabo materialnega prava, ne pa tudi takrat, ko revident trdi, da je zmotno ugotovljena.
povzročitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države
Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napačno odločitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 82, 83, 83/5, 369, 369/3.ZDen člen 60, 67, 67/3, 72.
sposobnost biti stranka - neobstoječa oseba kot pravdna stranka - smrt osebe pred vložitvijo tožbe v njenem imenu - zavrženje tožbe - denacionalizacija - tožba na plačilo nadomestila za uporabo denacionaliziranih nepremičnin
Od smrti dalje fizične osebe ni več in zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba pravde ne more začeti, niti ne kdo drugi v njenem imenu. Zato se pomanjkljivosti take narave ne morejo odpraviti.
Spori zaradi plačila terjatev v zvezi z uporabo denacionalizacijskega premoženja, ki se rešujejo po procesnih pravilih tako kot vse druge pravde. Revident prezre, da pokojnika nista nastopala v denacionalizacijskem postopku kot stranka (pač pa njuni pravni naslednici - kar je bilo v skladu s 60. členom ZDen). Odločba o denacionalizaciji pa se je v vseh primerih glasila na prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja (pa če je bil živ, ali ne - 67. člen ZDen). V takih primerih, kot je obravnavani, pa se terjatve uveljavlja tako, kot to na splošno velja za uveljavljanje zapustnikovih terjatev (s to razliko, da take terjatve, kot je obravnavana, čestokrat nastanejo šele po smrti denacionalizacijskih upravičencev).
osebno zavarovanje - kolektivno nezgodno zavarovanje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Če bi zakonodajalec želel v daljši zastaralni rok zajeti obe vrsti osebnega zavarovanja, bi drugače oblikoval zakonsko določbo 1.odstavek 380. člena ZOR. Vendar je ni, ker je s tudi sicer jasno zakonsko določbo daljši zastaralni rok določil le za terjatve iz življenjskega zavarovanja. Zato za terjatve iz nezgodnega zavarovanja velja triletni zastaralni rok.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost v odškodninskih sporih - izbirna pristojnost
Za sojenje v odškodninski sporih je po določilu prvega odstavka 52. člena ZPP poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (izbirna pristojnost). Ker se pristojnost presoja na podlagi tožbenih navedb (in ne poizvedb sodišča), po tožbenih navedbah pa živi toženec na območju Okrajnega sodišča v Piranu, se Okrajno sodišče v Piranu, ki je prejelo v reševanje predmetno tožbo, na podlagi spredaj navedenih procesnih določb ni moglo izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno.
služnost hoje in vožnje - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - pravica uporabe funkcionalnega zemljišča - pojem družbenega sredstva v družbeni lastnini - upravljanje stvari v družbeni lastnini
Funkcionalnega zemljišča, ki pripada stavbi, ki je v lasti fizične osebe, ni mogoče opredeliti za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi v smislu 55. člena ZTLR. Zato je bilo na takem zemljišču kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost.