povzročitev škode - odgovornost staršev - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - vožnja kolesa z motorjem
Vrnitev otroka na prehod za pešce, potem ko je že prečkal cesto, ni običajna prometna situacija. Zato ni krivde odškodninske odgovornosti staršev mladoletnega mopedista, ki na (prav) tako prometno situacijo sina niso opozarjali.
Sporno stanovanje bilo zgrajeno z namenskimi sredstvi za gradnjo upokojenskih stanovanj. Taka pravna presoja izključuje pasivno legitimacijo tožene stranke (mestne občine), torej njeno sposobnost, da je v pravdi zavezana v materialnopravnem pomenu in sposobnost, da izpolni v tožbi izraženo zahtevo tožeče stranke.
ZTVCP člen 45, 94, 162, 163, 164.ZOR člen 154, 178.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost - vožnja v vinjenem stanju - nalet motornih vozil - denarna odškodnina
Tožnik se je z osebnim avtomobilom zaletel v avtomobil in je vozil pred njim in se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil.
Da tožnik ni vozil v skladu s predpisi, je sodišče ugotovilo s pomočjo izvedenca, ki je pojasnil, da bi tožnik lahko ustavil svoje vozilo, če bi vozil z ustrezno hitrostjo, če bi vozil z ustrezno varnostno razdaljo in če bi reagiral v poprečnem reakcijskem času. Ker tožni-k ni ravnal v skladu s predpisi, ni bil sposoben ustaviti svojega vozila pred nenadnim dogodkom, ki bi ga na cesti moral in mogel pričakovati.
Obnovitvene razloge iz 9. točke 421. člena ZPP predstavljajo le tista dejstva oziroma tisti dokazi, ki so obstajali že v času teka prvotnega postopka, pa stranka zanje ni vedela do takrat, ko bi jih še lahko uveljavljala v okviru končanega postopka. Takih okoliščin in dokazov ne predstavljajo dejstva, ki so nastala po več letih od zaključka postopka in dokazi, ki se nanašajo na pozneje nastala dejstva.
ZDP (1991) člen 5, 5/2. ZDP člen 18, 18/3. ZBS člen 71.
valutna klavzula - plačilo v tolarjih - pravno mnenje
Tožnica je že od vložitve tožbe dalje zahtevala vračilo posojila v tolarski protivrednosti. Izvajanje tožene stranke o tem, da bi moral biti tožbeni zahtevek usklajen z vrednostjo na dan vložitve tožbe oziroma do konca obravnavanja, je zmotno. Že iz drugega odstavka 5. člena ZDP izhaja, da se plačila izvršujejo po tečaju na dan plačila, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je v zvezi s tem sprejelo tudi pravno mnenje, ki je objavljeno v Pravnih mnenjih, načelnih pravnih mnenjih in pravnih mnenjih z občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/95 stran 9.
ZOR člen 154, 173, 174, 174/1, 177. ZTPDR člen 73.
povzročitev škode - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - čiščenje steklene pokrivne plošče kot nevarna dejavnost - denarna odškodnina
Čiščenje večje in težje steklene plošče, ki ga je opravljala skupina treh delavk, od katerih sta dve ploščo privzdignili in držali, medtem ko jo je tretja - tožnica čistila, upoštevaje pri tem fizikalna svojstva stekla (lomljivost, krhkost) in težjo kontroliranost delovanja sil treh delavcev na ploščo med čiščenjem, ko se steklo lahko zlomi in poškoduje delavce ob njem, je tudi po presoji revizijskega sodišča predstavljalo v konkretnih okoliščinah nevarno dejavnost.
Že sama objava avtorskega dela pomeni izkoriščanje tega dela ne glede na dejstvo, ali je imel založnik s tako objavo kako materialno korist in tudi ne glede na dejstvo, ali sta avtor in založnik sklenila ustrezno pogodbo ali ne.
delovno razmerje pri delodajalcu - poskusno delo - prenehanje delovnega razmerja - posledice ocenjevanja poskusnega dela v nasprotju z zakonskimi določili
Ugotovitev komisije tožene stranke, ki je spremljala tožničino delo (iz katere ni razvidno niti katero delo) in ga negativno ocenila s posplošeno oceno, zato ne more imeti pravnih posledic iz 4. točke 1. odstavka 100. člena ZDR - prenehanje delovnega razmerja. Ker je bilo tožničino poskusno delo ocenjevano v nasprotju z zakonskimi in podzakonskimi določili, je treba šteti, da je tožnica delovno razmerje pri toženi stranki sklenila brez tega pogoja.
ZOR člen 87, 88. ZDR (1990) člen 35. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - program razreševanja presežkov delavcev - organ, pristojen za sprejem programa - prenos pristojnosti
Revizijsko sodišče ni preizkušalo novih navedb revidenta v reviziji, ki se nanašajo na zapisnik. Tega ne dopuščajo določila 3. odstavka 385. člena ZPP, po katerih revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustna. Nova dejstva in dokaze pa je mogoče navajati oziroma predlagati le, če se tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (387. člen ZPP).
Na ravni povezanih organizacij je bil sprejet program razreševanja presežnih delavcev, ki je bil v organizacijah, kjer so se ugotavljali presežki, le predhodno obravnavan. Za sprejemanje programa kot formalnega akta pa so lahko pristojni le organi povezanih ali združenih podjetij, ki so pravne osebe z lastnimi organi, lastnim premoženjem in s tem tudi lastno odgovornostjo za sprejemanje odločitev na obravnavanem področju. Razmerij med organi holdinga ter povezanih podjetij ni mogoče obravnavati po določilih 87. in 88.
člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 27/78 do 57/89 ter RS, št. 88/99) o pooblastilnih razmerjih in še posebej o prenosu pooblastil s posli civilnega prava. V tej zadevi obravnavana razmerja so statusnopravna razmerja med organi različnih pravnih oseb, katerih razmerja so urejena s kogentnimi pravnimi normami. Pristojnosti med organi različnih organizacij tudi ni mogoče spreminjati s statuti in posli statusnega prava, saj so zakonska določila o pristojnosti kogentne narave.
ZPP (1977) člen 149, 149/6, 149/7. ZDR (1990) člen 103.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - vročilnica - domneva o datumu opravljene vročitve
Po določbi 7. odstavka 149. člena ZPP se v primeru, ko se vročilnica izgubi, vročitev lahko dokazuje tudi drugače. Uporaba te določbe pride v poštev le v primeru, kadar vročilnice ni. V obravnavani zadevi, ko je na vročilnici napisan kot datum prejema 25.2.1991, za katerega je tožnik zatrjeval, da ni točen, je uporabiti določbo 6. odstavka 149. člena ZPP. Po tej določbi se v primeru, ko je na vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V obravnavani zadevi je osrednji predmet spora zakonitost oziroma nezakonitost odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavca. Za pravilno uporabo materialnega prava in za odločitev o tem vprašanju je med odločilnimi dejstvi tudi vprašanje, v kakšnem pogodbenem razmerju sta bila tožnik in tožena stranka. Glede tega vprašanja je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila med njima sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, zato tega dejstva v revizijskem postopku ni mogoče več izpodbijati. Tako revident ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bila prava volja strank pogodbe o zaposlitvi drugačna kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-5, 100/1-6. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - vrnitev na delo - odločba sodišča druge stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Po določilih 6. točke 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91, 13/93, 29/95) delavcu s prvim dnem odsotnosti z dela preneha delovno razmerje, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se ne vrne na delo, če pa se vrne, mu delovno razmerje preneha z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (5. točka omenjenega člena). V prvem in drugem primeru so pristojni organi delodajalca upravičeni, da v okoliščinam primernem roku izpeljejo postopek odločanja o prenehanju delovnega razmerja delavca zaradi neupravičenih izostankov z dela. Zakon ne določa, do kdaj se mora delavec vrniti na delo, da bi prišlo do zanj ugodnejšega primera prenehanja delovnega razmerja po 5. točki 100. člena ZDR. Delavec ima pravico, da se vrne, dokler je to mogoče, to pa je, dokler odločitev o prenehanju delovnega razmerja ne pridobi materialnopravnih učinkov, to je, dokler ne postane dokončna. Z dokončnostjo, po splošnih načelih o izvršljivosti odločitev delodajalca, odločitev postane izvršljiva. Pritožbeno sodišče je s tem, ko je štelo, da postane v teh primerih že odločitev delodajalca prve stopnje izvršljiva, ter da učinkuje "ex tunc", zmotno uporabilo materialno pravo.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4. ZDR (1990) člen 100, 100/1-5. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela
Delavcu delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. V obnašanje delavca lahko štejemo tudi neupravičeno odsotnost z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni. Tako je tudi glede na določbe Konvencije MOD št.158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni, če ga delodajalec ugotovi, dovolj resen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
SKPG člen 13, 13/1. ZDR (1990) člen 25, 36b, 36b/1, 36b/3. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - postopek za določitev trajno presežnih delavcev
Pri določanju presežnih delavcev je treba upoštevati temeljna merila določena v 13. členu SKPG. Argument, ki ga kot nov kriterij ponujata nižji sodišči - dislokacija delovnih mest oziroma lokacijska oddaljenost - ni kot merilo pri določitvi trajno presežnih delavcev predviden niti z zakonom niti s kolektivno pogodbo. Zato ga ni mogoče upoštevati pri določanju trajno presežnih delavcev, kot sta to storili nižji sodišči.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - namen odškodnine - sodni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ker pri odločanju o negmotni škodi nista dovolj upoštevali pomena prizadetih dobrin oškodovanca ter namena odškodnine, kot so te kategorije uveljavljene kot standardi v praksi, s čemer sta kršili določila 2. odstavka 200. člena ZOR. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanu v sodnem postopku je razvidno, da je tožnik pri poškodbi utrpel trajne posledice. Zmanjšana je gibljivost zapestja za 12 % ter groba moč poškodovane roke za 10 %. Tožnik s takšno poškodbo ni onesposobljen za kakršnokoli fizično delo, poleg tega pa mu je bila v letu 1984 priznana III. kategorija invalidnosti s pravico, da opravlja dela, kjer ni potrebna groba moč roke in fin prijem z desno roko. Tožniku tako poklicno delo ni bistveno oteženo ali celo onemogočeno, zaradi česar bi upravičeno trpel intenzivne duševne bolečine. Enak sklep je mogoč tudi v zvezi z drugimi aktivnostmi tožnika. Izvedenec medicinske stroke ne navaja posledic, ki bi jih lahko imel tožnik zaradi poškodbe v zasebnem življenju. Iz dejstev, ugotovljenih v sodnem postopku, ni razvidno, da bi tožnika posledice poškodbe pomembno ovirale v zasebnem življenju. Zaradi duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika je ob upoštevanju navedenih okoliščin in uveljavljenih sodnih standardov primerna odškodnina na tej podlagi 800.000,00 SIT.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežki - uveljavljanje pravic v primernih rokih
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oziroma v ustreznih, z uporabo analogije določljivih primernih rokih. V nasprotnem primeru sodno varstvo izgublja svoj pomen, saj se pravna varnost za oba udeleženca postopka z nerazumnim in neopravičljivim podaljševanjem rokov slabša, več pa je tudi možnosti eventuelnih zlorab in to tako, na strani delodajalca kot tudi na strani delavca.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - zavrnitev zahteve za odkup
Imetnica stanovanjske pravice, ki se na dan uveljavitve SZ iz stanovanja ni izselila, čeprav po obisku na vojnem področju nekdanje SFRJ ni mogla priti domov, bi morala po določbi 117. člena SZ dati uporabniku stanovanja pravočasno privolitev za odkup, da bi ta lahko bil k odkupu legitimiran.
ZOR člen 454, 479, 479-3, 487, 488.ZIZ člen 189, 189/3. ZIP člen 164, 164/3. ZTLR člen 6, 6/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnih prostorov - stvarne napake nepremičnine - površina poslovnih prostorov - javna dražba v stečajnem postopku
Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.
Obravnavani spor je v delu, ki je predmet revizijskega preizkusa, premoženjski spor, za katerega bi morala tožeča stranka posebej navesti njegovo vrednost.