določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvi, da je tožnik brat, toženec pa razvezani zakonec A. S., ki opravlja sodniško funkcijo pri sodišču, pri katerem je bila tožba vložena, predstavljata tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZPP (1977) člen 400, 400/1.
dovoljenost revizije - sklep o pristojnosti
Končanje postopka pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o tem, ali je v zadevi pristojno odločati okrajno ali okrožno sodišče, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal. Zato revizija proti takemu sklepu ni dovoljena.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - privolitev tožene stranke
Tožena stranka niti v odgovoru na tožbo, v katerem se je spustila v obravnavanje glavne stvari niti v nobeni vlogi, ki je bila vložena med postopkom, ki se je zaključil na prvi stopnji s sodbo z dne 26.11.1997 (tedaj več kot šest let po vročeni tožbi in vloženem odgovoru na tožbo), ni izpodbijala pristojnosti slovenskega sodišča. To je storila šele v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, ki je bila vložena dne 27.1.1998.
Šteti je, da je tožena stranka privolila, da v obravnavani zadevi odloča slovensko sodišče, zato izpodbijani sklep ni v skladu z 49. in 50. členom ZUKZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - soposest
V izpodbijanem sklepu ni dejanske podlage za presojo, ki jo terja zahteva za varstvo zakonitosti, to je presojo, da je bilo zadnje (!) posestno stanje pred motilnim dejanjem takšno, da sta tožnik in toženka tedaj (!) imela soposest spornega stanovanja - kar bi dajalo tožniku le zahtevek za ponovno vzpostavitev njegove in toženkine soposesti stanovanja in prepoved toženki, da v bodoče ne sme ponovno poseči v to soposest.
Opredelitev sodišča druge stopnje, da je pred motilnim dejanjem z dne 20.3.1999 tožnik imel na spornem stanovanju najmanj soposest s prodajalcem stanovanja, ne more narekovati drugačne presoje. Z upoštevanjem dejstva, da je prodajalec stanovanja dne 19.3.1999 umrl (to je bilo ves čas postopka med pravdnima strankama nesporno), na podlagi dejstev, ki jih je štelo kot ugotovljena sodišče druge stopnje, namreč ni mogoče govoriti, da bi bil na dan motilnega dejanja 20.3.1999 tožnik - kot edini še živi izmed dveh ugotovljenih prejšnjih soposestnikov stanovanja - samo soposestnik in ne posestnik spornega stanovanja.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo
Pravna instituta kazenske in civilne odgovornosti sta tako različna, da obstoj obsodilne kazenske sodbe ni razlog, da pravdno sodišče ne bi moglo ugotavljati sokrivde drugih udeležencev škodnega dogodka in tudi vseh ostalih drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo vseh udeležencev.
Revizijsko sodišče se pridružuje materialnopravni presoji sodišča druge stopnje o deležu krivde obeh udeležencev obravnavane prometne nesreče, saj gre pri ravnanju zavarovanke tožene stranke kljub obstoju kazenske sodbe in ugotovljeni kršitvi cestnoprometnih predpisov predvsem za njeno zmotno oceno o položaju njenega ustavljenega vozila, pri tožniku pa je ob popolni odsotnosti kakršnegakoli reagiranja, s katerim bi v vsakem primeru brez težav ali ustavil ali obvozil vozilo, res glavni razlog za nastalo trčenje.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pogoji za denacionalizacijo - upoštevanje odškodnin za podržavljeno premoženje - vrednost nadomestnih zemljišč - zmanjšanje solastnih deležev
Zakonska določba 1.odst. 72. člena ZDen ne ureja pogojev za denacionalizacijo, saj so ti določeni v 3., 4. in 5. členu ZDen, pač pa določa le merila za vštevanje ali nevštevanje prejete odškodnine.
Upoštevanje prejete odškodnine v smislu prvega odstavka 72. člena ZDen ne pomeni le vrnitve prejetega denarja ali vrnitve prejetega nadomestnega zemljišča, kot se zavzema revizija. Upoštevanje je širši pojem od vrnitve in zajema tudi tak način upoštevanja, kot sta ga uporabili obe sodišči, ko sta za vrednost prejetih nadomestnih zemljišč sorazmerno zmanjšali višino solastnih deležev na podržavljenih nepremičninah, ki jih je treba vrniti predlagateljem in upravičencema. Tako bodo dobili ustrezno manjše solastne deleže, kot so jim bili dejansko podržavljeni, zato pa bodo obdržali nadomestna zemljišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. člen ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Predlagatelja takih razlogov ne uveljavljata. Njun dvom v "zakonito, pošteno in nepristransko" odločanje temelji na njuni oceni dosedanjega postopka, ta konkretna nepravdna zadeva pa je sedaj prvič v pritožbenem odločanju. Zato nezakonitosti pritožbenemu sodišču ne moreta očitati, zatrjevano pristranost pa sta le pavšalno navrgla.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine na območju katere ima sedež za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno sodišče, ne sodi v sklop razlogov ekonomičnosti postopka in tudi ne v sklop drugih tehtnih razlogov za delegacijo.
premoženjska razmerja med zakonci - sporazum o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze
Razdružitev prej pridobljenega premoženja ni ovira za ugotavljanje pozneje pridobljenega premoženja, niti ne vpliva na samo odločitev o stvari v tem smislu, da ne more iti več za skupno premoženje, ki je nastalo pozneje s skupnim delom zakoncev.
ZOR člen 18, 18/1, 100, 142, 142/2, 142/3, 902, 902/3, 906, 906/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1.
zavarovanje živali - zavarovalna polica - adhezijska pogodba - splošni pogoji pogodbe - objava splošnih zavarovalnih pogojev - seznanitev z vsebino splošnih pogojev - zavarovalnina - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in listinami
Splošni zavarovalni pogoji morajo biti objavljeni, pogodbeno stranko pa zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Toda, če se v takšnih primerih izkaže, da je zavarovalnica splošne pogoje natisnila in poskrbela, da so njihova besedila dostopna sklenitelju zavarovanja (da mu jih na njegovo zahtevo izroči zavarovalni zastopnik ali mu jih pošljeta ali zavarovalnica ipd.); da je tako imel možnost seznaniti se z njimi (bodisi s samim besedilom bodisi s pojasnili zavarovalnega zastopnika); da je šlo za poslovno (zavarovalno) razmerje med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico (ali drugo zavarovalnico) za enako zavarovanje in ob enakih pogojih, ki je nastajalo že prej ali bilo obnavljano - gre za domnevano molčeče poznavanje Splošnih pogojev (tretji odstavek 142. člena ZOR). Ob tem je namreč treba tudi upoštevati, da mora tudi sklenitelj zavarovanja ravnati ob sklepanju zavarovalnih pogodb skrbno kot dober gospodar (prvi odstavek 18.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne -bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda
Glede vsake oblike škode je v izpodbijani pravnomočni sodbi ugotovljena samostojna dejanska podlaga in odmerjena denarna odškodnina in glede vsake izmed njih revizija terja preskus uporabe materialnega prava. Preskus, ali odločitev pomeni ustrezno uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina, je treba opraviti tudi z izhodišča celotne prisojene odškodnine - in to zlasti zato, ker je nekatere oblike nepremoženjske škode pogosto težko razmejiti (tako na primer oš-kodovančevo prizadetost zaradi bodočih telesnih bolečin in njegove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, enako tudi duševne bolečine zaradi skaženosti in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Iz predloga tožeče stranke celo izhaja, da predlaga delegacijo zato, ker želi, da bi postopek, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, tekel počasneje, oziroma le tako hitro kot pravdna zadeva, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Celju. Taka želja pa je v nasprotju s temeljnim namenom delegacije pristojnosti.
Posplošeno sklicevanje tožene stranke na "slab ekonomski položaj" njenega upnika, ne more predstavljati "tehtnega razloga" za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZOR člen 940, 941. ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZTVCP člen 195. ZVCP člen 131, 131/1, 133, 165. Splošni zavarovalni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti ADRIATIC O-91.
povrnitev škode - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pojem motornega vozila - zavarovanje traktorjev - škoda, povzročena v cestnem prometu - javne površine - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin
Zato, da tako imenovano zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije škodo, morata biti izpolnjena dva pogoja: storjena mora biti z motornim vozilom in mora biti povzročena v zvezi s prevozom na javnih površinah.
Zavarovanje traktorja sta v času škodnega dogodka (v letu 1993)
posebej urejala Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP, Ur.l. SFRJ, št. 50/88) in Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP, Ur.l. SRS, št. 5/82) do 1/91), ki je v prvem odstavku 131. in 133. člena predpisoval evidenco in izdajo prometnega dovoljenja za traktorje, kadar so v cestnem prometu, v 165. členu pa je zahteval zavarovanje proti odgovornosti zaradi smrti, poškodbe telesa ali zdravja, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na ZTSPOZ. Lastnik oziroma imetnik traktorja je po pogojih AO torej zavarovan samo pri prevozu v cestnem prometu in ne tudi tedaj, ko upravlja delovne stroje v poljedelstvu na nejavnih površinah (na njivi).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za delegacijo pristojnosti
Dejstvo, da je toženec župan občine, na območju katere ima sedež stvarno in krajevno pristojno sodišče v tej pravdni zadevi, ne spada med razloge ekonomičnosti postopka. Po presoji vrhovnega sodišča tega dejstva ni mogoče uvrstiti niti v sklop drugih tehtnih razlogov.
ZOR člen 454. ZGD člen 183, 232, 233, 233/1. ZTVP člen 137. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 5, 6, 7.ZNVP člen 3.
prodaja delnic - imenske delnice - prenos delnic v nematerializirani obliki - pridobitev korporacijskih pravic - vpis v delničarsko knjigo
Tožnik ne more uspeti z zahtevkom na ugotovitev, da je postal na podlagi kupoprodajne pogodbe oziroma indosamenta lastnik imenskih delnic, če ne dokaže, da je vpisan v knjigo delničarjev oziroma da je prišlo do prenosa pravic iz vrednostnega papirja s preknjižbo c centralnem registru Klirinško-depotne družbe, kadar so delnice izdane v nematerializirani obliki.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti na podlagi svoje analize in ocene dokazov sprejema drugačne sklepe, kot jih je sprejelo sodišče o obstoju odločilnih dejstev, gre za uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa navedenega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti.
URS člen 27.ZKP člen 200, 200/2, 207, 207/1, 420, 420/1-3, 420/2.
pripor - pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora med preiskavo - rok za odločitev o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Čeprav v 2.odst. 205.čl. ZKP ni določeno, v kakšnem času mora višje sodišče odločiti o pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, je to dolžno storiti v oseminštiridesetih urah, kot je to na primer določeno v 1.odst. 207.čl. ZKP za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po izročitvi obtožnice sodišču. Vsi razlogi, ki narekujejo hitro odločanje po 1.odst. 207.čl. ZKP, namreč še toliko bolj veljajo v fazi preiskave.
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne zatrjuje vzročne zveze med kršitvijo določb kazenskega postopka in zakonitostjo izpodbijane sodne odločbe, kršitve, čeprav je podana, ni mogoče upoštevati kot razloga iz 3.tč. 1.odst. 420.čl. ZKP.
denarna odškodnina - služenje vojaškega roka - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - povrnitev negmotne škode - vojaške vaje
Nevarna dejavnost (kot pravni standard) je takšna dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi. Vojaška vaja, v kateri sodelujejo oboroženi vojaki, ki drug proti drugemu uporabljajo tudi telesno silo, eden od vojakov pa je pri tem huje telesno poškodovan, je zato nevarna dejavnost.
ZPPSL člen 112, 113, 114, 114/2. ZPPSL-A člen 34, 34/1.
posledice začetka stečajnega postopka - tek zamudnih obresti
Od začetka stečajnega postopka dalje tečejo zakonite zamudne obresti od vseh terjatev iz 112. člena ZPPSL, če se je postopek stečaja začel pred uveljavitvijo ZPPSL-A.