ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 34, 34/1-3.ZLPP člen 49, 49-a. ZAPPNI člen 1a, 1a/3, 48. ZUP (1986) člen 3, 210, 210/4, 210/6, 222.
sodno varstvo - predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - začetek revizijskega postopka
Sklep o začetku revizijskega postopka, ki ga je izdala revizorka lastninskega preoblikovanja, je upravni akt prve stopnje, ki ga ni mogoče izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, ampak le s pritožbo v upravnem postopku.
URS člen 34, 39. EKČP člen 8, 10. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17. ZOR člen 170, 170/1, 200, 200/1. ZJG člen 7, 30, 30/3.
višina denarne odškodnine - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - javna glasila - pravica in dolžnost informiranja - odgovornost odgovornega urednika - odgovornost za ravnanje drugega
Zakon omejuje pravico in dolžnost informiranja tedaj, ko posega v drugo človekovo pravico, in sicer v pravico do varovanja časti in ugleda. Pri ugotavljanju ravnovesja med človekovima pravicama in presojanju, ali je tožbeni zahtevek res tak, da v demokratični družbi opravičuje nujnost posega sodišča, je sodišče upoštevalo pomembno vlogo, ki jo ima tisk, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - višina denarne odškodnine - zastaranje odškodninske terjatve
Proizvodnja v kateri so delavci izpostavljeni pri delu formaldehidnemu lepilu, močnim hlapom, prahu in podobno, ki povzročijo poklicno bronhialno astmo, predstavlja nevarno dejavnost.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - pravica upravljanja
Ker z ustanovitveno odločbo restavracija "P." ni trajno prešla v osnovna sredstva podjetja Hotel "I.", ta in njegovi pravni nasledniki tudi kasneje z uporabo tega obrata na njem niso pridobili stvarnih pravic oziroma tem ustreznih pravic upravljanja na sredstvih v družbeni lastnini. Tožeča stranka sicer lastninske pravice ne zatrjuje, zatrjuje pa pravico upravljanja, ki je po odpravi družbene lastnine podlaga za nastanek lastninske pravice. Te pa na škodo družbene lastnine ni bilo mogoče priposestvati.
Pravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj.
Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sojenja
Ker je v konkretnem primeru tožnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločalo o odškodnini za posledice zatrjevanega posega v čast in ugled, bi sojenje lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu in določilo okrajno sodišče, ki je krajevno v bližini.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - dokazovanje negativnih dejstev
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če je dolžnik navedbi, da ni naročil s fakturo zaračunane storitve, predlagal sodišču, naj zahteva od upnika predložitev naročilnice.
Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
ZGD člen 3, 3/1, 398, 394, 394/1, 394/2, 446, 456. ZPP (1977) člen 192, 192/2, 212, 212-3, 215, 215/1.
prenehanje družbe po skrajšanjem postopku - prevzem neporavnanih obveznosti družbe - pasivna legitimacija družbenikov - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka
Družbeniki, ki zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku prevzamejo obveznost plačila njenih obveznosti, so glede prevzetih obveznosti pravni nasledniki družbe.
Prenehanje družbe ima za posledico prekinitev pravdnega postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Če je predmet spora obveznost, ki so jo zaradi prenehanja družbe po skrajšanjem postopku prevzeli družbeniki, se postopek nadaljuje po prvem odstavku 215. člena ZPP proti njima.
posebne gradbene uzance - začasna situacija - plačilo začasne situacije
Dogovor o plačevanju naročenega dela po začasnih situacijah ima za posledico naročnikovo dolžnost, da znesek iz začasne situacije plača, če začasni situaciji ne ugovarja.
ZZZDR člen 78, 78/2, 78/3, 79. ZPP (1977) člen 164, 167, 167/1, 382, 382/4, 385, 385/3, 389, 400.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - dovoljenost revizije - sklep o stroških pravdnega postopka - sklep o začasni odredbi
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določila 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Glede na to, da sedaj otroka že živita ločeno, je po drugem odstavku tega člena odločilo, naj hčerka še naprej živi z materjo in naj ostane v novem okolju in v šoli, ki jo že obiskuje, sin pa naj živi z očetom. Starša se bosta morala truditi, da se bosta osebno posvečala otrokoma in jima nudila ustrezno oporo in pomoč. Če bosta dovolj razumna in vztrajna, bosta sčasoma uredila tudi medsebojne odnose, kar bo olajšalo tudi stike z otrokoma, ki jima nista dodeljena v varstvo in vzgojo. Tako bo otrokoma omogočena povezava z obema staršema in ohranitev navezanosti med bratom in sestro.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 203.
višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - povrnitev negmotne škode
Proizvodnja, v kateri so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, to pa je pri njih povzročilo azbestozo, in druga huda obolenja, je nevarna dejavnost.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v 1.odst. 421.čl. ZKP našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili spada med dejanja, s katerimi se močno ogroža zdravje ljudi, za njih pa pri odrejanju pripora zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varovana dobrina ni ogrožena v tolikšni meri.
Če se storilcu kaznivega dejanja očita ponovitvena nevarnost, domneva nedolžnosti ni kršena, saj za odreditev pripora po 1.odst. 20.čl. Ustave Republike Slovenije ob izpolnjenih ostalih pogojih zadostuje že utemeljen sum, da je tisti, zoper katerega je odrejen tak ukrep, storil kaznivo dejanje.
Hišni pripor je bil podaljšan do vključno 23.6.2000, tega dne pa je bila vložena obtožnica s predlogom za odreditev pripora, na podlagi katerega je sodišče istega dne izdalo sklep o priporu, ki začne teči z dnem in uro prijetja in ki je bil obtožencu vročen ob prijetju 25.6.2000. V takem primeru ne gre za nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi neupoštevanja obveznosti v zvezi s hišnim priporom, ampak za ugotovitev, da je predlog pristojnega državnega tožilca za odreditev pripora utemeljen zaradi zagotovitve varnosti ljudi.
ZOR člen 80, 80/1, 122, 122/1. CZ (1976) člen 30b.
ugovor neizpolnjene pogodbe - sočasna izpolnitev - pogodbena volja strank - ara
Pravilo sočasne izpolnitve velja, če ni dogovorjeno kaj drugega (1. odst. 122. člena ZOR). Ker je bila vsebina dogovora ugotovljena drugače, namreč da tožnik najprej plača kupnino in mu toženec nato izroči avtobus, pravila o sočasni izpolnitvi iz 122. člena ZOR ni mogoče uporabiti.
Nedvomno je tožeča stranka naknadno razpolagala s tožbenim zahtevkom, toda iz vsebine njene izjave ne izhaja, da bi objektivno spremenila tožbo tako, da bi poleg obstoječega tožbenega zahtevka, naknadno postavila še alternativni zahtevek, s katerim bi toženi stranki prepustila pravico izbire predmeta izpolnitve (primerjaj 403. in 409. člen ZOR). Iz vsebine njene izjave namreč izhaja, da je hotela oblikovati drugačen tožbeni zahtevek za primer, da bi sodišče, če bi spoznalo, da prvotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, ugodilo novemu tožbenemu zahtevku (tako imenovana eventualna kumulacija tožbe po drugem odstavku 188. člena ZPP 1977). Ob tem razpolaganju s tožbenim zahtevkom, pa ni mogoče mimo dejstva, da veljajo za naknadno preoblikovanje tožbenega zahtevka hkrati tudi pravila o spremembi tožbe in da je predmet prvotnega in naknadnega konkretnega tožbenega zahtevka denar. Novi tožbeni zahtevek je za toženca ugodnejši od prvotnega. Tako se izkaže, da je tožnik tožbeni zahtevek zmanjšal, s čimer je sodišče "pooblastil", da zavrne del prvotnega tožbenega zahtevka, kar mora sodišče storiti že po zakonu. Sodišče prve stopnje sicer ni zavrnilo presežnega dela iz prvotnega tožbenega zahtevka, toda Vrhovno sodišče Republike Slovenije v to ni posegalo, ker v revizijskem postopku odloča le o pravnomočni sodbi.
Tožnik v zahtevi ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi jo bilo možno preizkusiti in na podlagi katere bi bilo možno z verjetnostjo zaključiti, da je podan dvom o sodnikovi nepristranskosti.