denacionalizacija stavbnih zemljišč in stavb - oblika denacionalizacije - vezanost na zahtevek
Če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, gre upravičencu odškodnina v smislu določb 42. člena ZDen. Ker tožeča stranka svojega zahtevka za plačilo odškodnine v obliki nadomestne nepremičnine tudi po opozorilu upravnega organa, da za to ni zakonskih pogojev, do izdaje prvostopenjske odločbe ni spremenila v zahtevek za odškodnino v obliki obveznic, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevo za denacionalizacijo.
Pravilno je sklepanje pritožbenega sodišča, da zdrsana plošča, blaga prelomnica, stek lahke in srednje težke proge z ustrezno označbo niso okoliščine, ki bi bile posebno nevarne ali na smučiščih neobičajne, in zaradi katerih bi objektivno odgovarjala druga tožena stranka in prva tožena stranka, pri kateri je bila prva odgovornostno zavarovana.
Iz naših predpisov ne sledi, da tisti, ki kupi smučarsko karto, zavaruje s tem svojo odgovornost.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - res iudicata - obogatitveni zahtevek - visečnost pravde
Za razsojeno stvar ne gre le takrat, ko tožnik vloži novo tožbo o že pravnomočno zavrnjenem zahtevku, marveč tudi takrat, ko je bilo pravnomočno v celoti ugodeno obogatitvenemu denarnemu zahtevku, le da je bil ta prenizko postavljen.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 49, 49/2, 50, 50/2, 51/2, 54, 55, 97, 97/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost imetnikov motornih vozil - deljena odgovornost - vožnja v križišču - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pravilna je porazdelitev odgovornosti za škodo, ki je nastala ob trčenju dveh vozil: tožnika - voznika kolesa z motorjem, ki je vozil ob desni strani in nasproti vozečega zavarovanca tožene stranke - voznika osebnega avtomobila, ki je v križišču zavijal v levo in ustavil avatomobil nekoliko čez sredinsko črto.
Vsakdo v prometu mora ravnati tako, da daje drugim jasno vedeti, kaj namerava ukreniti.
ZPP člen 180, 180/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377, 503.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP (1999) - sodba izdana po uveljavitvi ZPP (1999)
Čeprav je bila tožba vložena pred uveljavitvijo zakona o pravdnem postopku (1999) in sodba sodišča prve stopnje izdana po njej, revizija ni dovoljena, če v tožbi navedena vrednost spornega predmeta ne presega zneska 1.000.000 SIT.
razmerja z mednarodnin elementom - posojilna pogodbe - uporaba tujega prava
Sodišči sta uporabili slovensko materialno pravo, čeprav je tožnik (ki prebiva v Avstriji) v tožbi trdil, da je bila posojilna pogodba z dne 12.11.1992 sklenjena v Avstriji. Kje je bila pogodba dejansko sklenjena, sodišči v sodbah nista ugotovili. Če bi bila tožbena trditev točna, bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom. To bi sodiščema po 8. točki 20. člena ZUKZ narekovalo uporabo avstrijskega prava (Občega državljanskega zakonika). Ker pa je revizijo vložila le toženka, in morebitna uporaba avstrijskega prava v obravnavanem primeru ne bi mogla pripeljati do odločitve, ki bi bila ugodnejša zanjo, je revizijsko sodišče uradni preizkus opravilo le na načelni ravni.
odškodninska odgovornost šole - nesreča na smučišču - športni dan - krivdna in objektivna odgovornost
Ni ne objektivne ne subjektivne odgovornosti šole, ki je organizirala športni dan s smučanjem, tožnica pa si je kot učiteljica poškodovala koleno, ko je morala ostro zaviti, ker je prednjo nenadno zapeljal učenec.
ZPP (1977) člen 294.ZOdv člen 11, 11/2, 16. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 20.
prošnja za preložitev naroka - preložitev naroka - zadržanost pooblaščenca
Sodišče je ravnalo prav, ko je opravilo narok za glavno obravnavo kljub nenavzočnosti tožene stranke in njenega pooblaščenca - odvetnika, čeprav je ta pred tem predlagal preložitev naroka, češ, da ima na drugem sodišču razpisane že tri druge obravnave.
Šest let skupnega življenja, dejstvo, da je tožnica imela ključe od pokojnikovega stanovanja in dejstvo, da ni bilo razlogov za neveljavnost zakonske zveze med njima, zadoščajo za presojo o obstoju izvenzakonske skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - USTAVNO PRAVO
VS05762
ODZ paragraf 1175.ZOR člen 210, 566. ZPP (1977) člen 11.URS člen 25.
razlogi za revizijo - pravni pouk v odločbi sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - izredna pravna sredstva - družbena pogodba - namensko posojilo - pravna podlaga - odpadla pravna podlaga - pretrganje zastaranja
Ugovor, da sodba druge stopnje nima pravnega pouka, na revizijski stopnji ni več upošteven, pa tudi ne utemeljen revizijski razlog. Sodba sodišča druge stopnje je pravnomočna in zoper pravnomočno sodbo ni rednih pravnih sredstev. Le za redna pravna sredstva velja obveznost sodišča, da nanje stranki v pravnem pouku na koncu sodbe opozori oziroma ju o njih poduči (11. člen ZPP, 25. člen Ustave Republike Slovenije - pravica do pravnega sredstva).
Morebitno vprašanje o tem, katera pravna kvalifikacija (po 566. členu ZOR ali po pravnem pravilu paragrafa 1175 in sledečih ODZ) je pravilna, za končno odločitev ni bistveno.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - pritikline - superficies solo cedit
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu.
Tožnika sta vedela, da vlagata v tujo nepremičnino, saj sta zatrjevala očetovo soglasje za tako vlaganje.
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le v primerih, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Povečanje za bivanje uporabne površine v stanovanjski hiši ali ureditev dodatnega stanovanja poleg že obstoječega ne spremeni identitete hiše. Kljub tej spremembi ostaja še vedno hiša s prvotnim namenom, saj sprememba omogoča le uporabo stanovanjskih prostorov več stanovalcem oziroma ugodnejšo uporabo enakemu številu stanovalcev.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS05718
ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.ZZZDR člen 54. ZIP člen 251c.
izvršba na nepremičnino - skupno premoženje - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba
Zakonec, ki ne poskrbi, da se njegova pravica iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana le na njegovega zakonca, vpiše v zemljiško knjigo, ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - povrnitev škode - denarna odškodnina - odškodninska odgovornost
Ker je bil tožnik na glavni obravnavi navzoč in je soglašal s tem, da se narok opravi brez njegove odvetnice, ne gre za kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Kadar je v upravnem sporu odločeno le o tožbi denacionalizacijskega zavezanca in ker je bila njegova tožba zavrnjena, tožnik kot prizadeta stranka s pritožbo zoper prvostopno sodbo ne izkazuje pravnega interesa, saj tudi ne napada razlogov prvostopne sodbe, na podlagi katerih je prvostopno sodišče presojalo ugovore tega zavezanca kot tožnika.
Pravice izkoriščanja javnega dobra (vodna pravica) ni mogoče prišteti v neto aktivo podržavljenega podjetja, ker ta pravica ne sodi v premoženje iz 1. odstavka 8. člena ZDen in ni bila predmet podržavljenja po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št.
ZTSPOZ (1990) člen 99, 99/1, 99/2.UZITUL člen 4, 4/1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - škoda po nezavarovanem vozilu - pasivna legitimacija zavarovalnice
Za čas pred uveljavitvijo ZOZP je treba 99. člen ZTSPOZ (1990) v skladu s prvim odstavkom 4. člena UZITUL razlagati tako, da se upoštevajo nov pravni red, temeljna načela odškodninskega prava in nastanek več zavarovalnic v državi. Ta izhodišča narekujejo tako razumevanje določb prvega in drugega odstavka 99. člena ZTSPOZ (1990), po katerem je v primeru škode, povzročene z nezavarovanim motornim vozilom, odškodninsko odgovorna katerakoli zavarovalnica v državi, pri kateri je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
vrnitev stvari - zavezanci za denacionalizacijo - fizične osebe
Pravna podlaga za odločanje o tožbenem zahtevku je v določbah ZDen, saj tožnik ni uveljavljal kake druge dejanske in pravne podlage za svoj lastninski zahtevek. Zato so pravilni tudi razlogi obeh sodišč, da bi tožnik moral svoje trditve v zvezi z odločbo z dne 26.9.1960 uveljavljati v postopku za denacionalizacijo. Te pravde, ki teče med fizičnimi osebami, ni mogoče uvrstiti med denacionalizacijske postopke. Kdo so stranke oziroma zavezanci denacionalizacijskega postopka in kdo organi odločanja, je določeno v 60. in 51. členu ter v petem poglavju ZDen. Ker tožnik svoj zahtevek utemeljuje na ZDen, ne more z vložitvijo tožbe neposredno proti sedanjim lastnicam spornih stanovanj obiti določb ZDen o tem, da fizične osebe niso zavezanke za denacionalizacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pristojno sodišče kot pravdna stranka - sodnik kot pravdna stranka
V obravnavani zadevi, ko sta Okrajno sodišče in sodnica tega sodišča navedena kot toženi stranki, je očitno bolj smotrno, da vodi postopek drugo sodišče.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec - upoštevanje obvezne razlage 1. stavka 1. odstavka 27. člena Zden, sprejete po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vrnitev takšnega zemljišča, če upravičencu podržavljenega kmetijskega zemljišča iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Ni pomembno, ali je podržavljeno kmetijsko zemljišče v njegovih sredstvih, ali ne.