revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka se v reviziji zavzema za drugačno oceno dokazov. S tem izpodbija dejanske ugotovitve sodbe prve in druge stopnje, kar pa ni mogoče, ker to prepoveduje 3. odstavek 385. člena ZPP.
Toženka je zapisala v pritožbi, da naj bi na sodiščih ostali "prostaki" in "skorumpirana sodrga poklicnih političnih sodnikov, katere zataje kriminalna dejanja in se postavijo v bran onega, kateri ima denar...", o tožnici pa je večkrat zapisala, da so "mrhovinarski dahije". Take navedbe, ki so predstavljale dejansko podlago za odločitev o kaznovanju toženke z denarno kaznijo, so jasne ter same po sebi predstavljajo žalitev in zaničevanje tistega, kateremu so namenjene.
solastninska pravica na nepremičnini - varstvo solastnine - obseg uporabe solastne nepremičnine - idelni deleži - delitev solastnine
Tožniki kot solastniki nepremičnine bi utemeljeno zahtevali od tožencev izročitev v posest tistega dela hiše, ki presega njun solastninski del. Vendar hiša ni razdeljena in zato ni ugotovljeno, koliko in kateri del stanovanja, ki ga uporabljata toženca, presega njun solastninski del. Zato tožbenemu zahtevku tudi delno ni bilo mogoče ugoditi, čeprav sicer med strankami ni sporno, da toženca uporabljata večji del v naravi, kot ustreza njunemu solastninskemu deležu.
Ker med strankami ni sporazuma o delitvi solastne nepremičnine, je položaj rešljiv samo v nepravdnem postopku po določbah 13. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Ugotovljeno je, da ima stavba take gradbene napake, da ni varna in je zato predvidena njena sanacija. Takšno stanje ne ustreza pričakovanjem tožnice kot kupovalke. Zato kupljeno stanovanje nima molče dogovorjenih lastnosti (tretja točka 479. člena ZOR) in je torej obremenjeno s stvarno napako.
Po tretjem odstavku 45. člena ZOR predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Ker iz predpogodbe, ki sta jo sklenila tožnik in A.Č., ter aneksa izhaja, da sta se pogodbeni stranki zavezali, da bosta potem, ko bo mogoče pridobiti in prenesti lastninsko pravico, sklenila menjalno pogodbo, s katero bosta drug drugemu izročila določeni nepremičnini (552. člen ZOR), je šlo nedvomno za menjalno predpogodbo. Tožnikovo zatrjevanje, da je šlo že od vsega začetka za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je utemeljeno samo deloma, kolikor je bilo določeno doplačilo tožnika, ki pa je vendarle manjše od vrednosti vsake od zamenjanih stvari, zato gre lahko samo za doplačilo pri menjavi. Ker pa menjava nepremičnin zaradi tožnikove prodaje garsonjere ni mogoča, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili tožbeni zahtevek.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - preklic privolitve (bivšega) imetnika stanovanjske pravice za odkup - velika nehvaležnost - povzročitev škode - odškodninska odgovornost kupca
Toženčevo ravnanje, ki je bilo ocenjeno kot velika nehvaležnost in kot razlog za preklic privolitve za odkup stanovanja, je lahko podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, vendar samo za škodo, ki je v vzročni zvezi s tem njegovim ravnanjem. To pa nikakor ni škoda, ki jo v tej pravdi zatrjuje tožnica, ki svojo oškodovanost temelji na tem, da stanovanja sama ni kupila.
preživnina za otroka - potrebe upravičenca do preživnine
Otrokove preživninske potrebe so odločilna podlaga za uporabo določbe 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o določitvi višine preživnine glede na možnosti obeh staršev. Uporaba navedenega pravnega standarda zahteva ustrezne dejanske ugotovitve. Pri tem so otrokove potrebe odraz njegove starosti, okolja, v katerem živi in njegovih individualnih značilnosti. Vezane so tudi na zmožnosti staršev: ob slabše situiranih starših se morajo tudi otrokove potrebe prilagoditi njihovim zmožnostim.
izločitvena tožba - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, to je 32. člen ZD. Ugotovili sta, da je tožnik zapustnikov potomec (sin), da je živel skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom in denarjem pomagal pri pridobivanju. Po ugotovljenem dejanskem stanju sta pravilno ugodili njegovemu zahtevku, da se iz zapuščine izloči delež na nepremičninah, ki ustreza njegovemu prispevku k ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja, pa tudi k njegovemu povečanju.
ZPPSL (1989) člen 12, 112, 112/3, 129, 130, 130/1, 151, 151/2, 151/3. ZPPSL člen 25, 146, 147, 147/4, 171, 171/2, 171/3. ZPP (1977) člen 77, 77/2, 192, 196, 196/1, 196/2.ZPP člen 76, 76/2.
prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Po prodaji, s katero je sodišče prodalo stečajnega dolžnika kot pravno osebo, ostane stečajni dolžnik ista pravna oseba kot pred prodajo.
S prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe izgubi (sedaj bivši) stečajni dolžnik sposobnost (še nadalje) biti stranka v sporih, ki zadevajo izključno stečajno maso, takšno sposobnost pa pridobi stečajna masa. Na stečajno maso preide tudi aktivna legitimacija izpodbijati pravna dejanja stečajnega dolžnika po določbah ZPPSL.
ZDen člen 3, 18, 18/2.ZPVAS člen 1, 8, 8/2, 13. Zakon o agrarnih skupnostih člen 1. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti člen 4.
superficies solo cedit - upravičenci do denacionalizacije - oblike denacionalizacije - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic - pastirska koča
V postopku vračanja odvzetih premoženjskih pravic nekdanjih zemljiških skupnosti bo pastirska koča lahko vrnjena osebi, ki ji je bila podržavljena, le če je ta oseba član agrarne skupnosti.
odpoved najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Podana je situacija iz 58. člena SZ, saj tožena stranka uporablja stanovanje, ne da bi imela sklenjeno (ali podaljšano) najemno pogodbo, ni pa lastnica stanovanja.
ZSR člen 1, 2, 40, 97. ZSR (1974) člen 14.SZ člen 117, 129, 129/2, 129/3.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pridobitev stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe stanovanja - imetništvo stanovanjske pravice - pravica do odkupa drugega primernega stanovanja
Stanovanjska pravica, ki jo je tožnica pridobila po ZSR/74 in je bila vezana na opravljanje del snažilke, se je ob uveljavitvi ZSR/82 preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja (40. člen).
Tožnica torej ob uveljavitvi SZ v oktobru 1991 na spornem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, ki ne bi bila vezana na opravljanje del snažilke. Imela je samo pravico do začasne uporabe stanovanja v skladu z določbo 40. člena ZSR/82 in ne stanovanjske pravice, ki bi ji dala upravičenje do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena SZ.
pridobitev (so)lastninske pravice - varstvo solastninske pravice
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek, ki temelji na 43. člen ZTLR, ki solastniku omogoča stvarnopravno varstvo, saj tožeča stranka ni solastnica sporne terase, ker ni pridobila (so)lastninske pravice na podlagi pravnega posla ali na podlagi kakega drugega pravnega naslova, tožena stranka pa je s kupno pogodbo dne 31.10.1991 sporno teraso kupila, saj je izrecno navedena v 1. členu pogodbe. Ne nazadnje sta pravdni stranki kupili stanovanji v hiši ... na podlagi določb SZ o privatizaciji, zaradi česar sta pomembni tudi določili 2. in 8. člena SZ, ki primeroma opredeljujeta pomožne stanovanjske prostore in skupne prostore in terase uvrščata med pomožne stanovanjske prostore.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
V pravdi zaradi ugotovitve solastnih deležev na premičnem premoženju, pridobljenem v življenjski skupnosti je prenešena krajevna pristojnost na sodišče, kjer med istima strankama poteka pravda zaradi ugotovitve deležev na nepremičnem premoženju.
stvarna služnost - ustanovitev stvarne služnosti s pravnim poslom - pridobitni način - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - actio confessoria
Okoliščina, da s pravnim poslom dogovorjena služnost, ki se je izvrševala, ni vpisana v javno knjigo, ne jemlje lastniku gospodarskega zemljišča pravice, da utemeljeno uveljavi tako obstoj služnosti kot zahtevo na odstranitev poti za njeno izvrševanje.
Ugotovljena dejstva v zvezi z obtoženčevim ravnanjem ob uvedbi kazenske preiskave, ko je pobegnil v tujino in je bilo njegovo navzočnost v kazenskem postopku potrebno zagotoviti z odreditvijo pripora in z mednarodno tiralico, ne kažejo na to, da bi bilo z nadomestnimi ukrepi, kot sta javljanje na policijski postaji ali hišni pripor, možno zagotoviti obtoženčevo navzočnost v kazenskem postopku. Zaradi tega kršitev 192.čl. ZKP v zvezi z 20.čl. Ustave ni podana.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006120
ZP člen 32, 106. ZVCP člen 12.
stek prekrškov – združitev in izločitev postopka – kršitev materialnih določb zakona – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeleženec v cestnem prometu - promet na nekategoriziranih cestah
Potek ločenih postopkov o prekrških, za katere se sme izreči stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne more pripeljati do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki bi bilo na novo zakonito pridobljeno, če je bil obravnavani prekršek storjen pred izdajo na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja.