ZSS člen 15, 15/4, 19.URS člen 49, 49/3, 130, 157, 157/1, 157/2. ZUS člen 23, 23/3.
izvolitev v sodniško funkcijo - prosta presoja Sodnega sveta - varstvo ustavnih pravic
Akt, s katerim Sodni svet odloči, katerega izmed več kandidatov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, je posamični akt, o katerega zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu le, če se z njim posega v ustavne pravice posameznika. Odločitev Sodnega sveta, katerega izmed prijavljenih kandidatov bo predlagal v izvolitev v Državni zbor, je po tem, ko o vseh prijavljenih kandidatih prejme mnenje personalnega sveta in ministrstva, pristojnega za pravosodje, stvar njegove proste presoje.
prodaja nepremičnine - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi od uporabe - pravilo sočasne izpolnitve
Zahtevek na nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari (219. člen ZOR) ni utemeljen, kadar je na podlagi veljavne prodajne pogodbe (454. člen ZOR) stvar bila kupcu že izročena, pa obstoji spor o tem, ali je kupnina bila plačana (pravilo sočasne spolnitve - 122. člen ZOR).
ZPP (1977) člen 141, 141/1, 142, 268, 295, 354, 354/2-7.
vabilo za glavno obravnavo - osebno vročanje - vročanje po članu gospodinjstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vračanje z obvestilom o vročitvi (142. člen ZPP) in kasnejša vročitev odraslemu družinskemu članu.
ZUP (1986) člen 249, 249-9, 249-10, 250.ZDen člen 60.ZJP člen 7.ZSKZ člen 11, 20.
obnova postopka - možnost udeležbe stranke v postopku
Upravni organ prve stopnje bi moral šteti pritožbo zavezane stranke kot predlog za obnovo postopka, ne pa pritožbo zavreči kot prepozno. S tem, ko zavezani stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, obstoji razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP.
privatizacija stanovanj - zahteva za odkup stanovanja - rok za vložitev zahteve
Tožnik ni vložil zahteve za odkup stanovanja v roku, ki ga določa Stanovanjski zakon v 123. členu. Ta ugotovitev je bistvena, saj je bil tožnikov zahtevek zavrnjen prav zato, ker mu ni uspelo dokazati, da je podal pravočasno zahtevo.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost države - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode
Izvajanje vojaške vaje na lestvi "tarzanki" je nevarna dejavnost. Tožnik, ki jo je izvajal v skladu s pravili in pod vodstvom vaditelja, je ni smel odkloniti. Pravica do ugovora proti ukazu nadrejenega starešine ne oprosti vojaške osebe obveznosti, da mora ukaz izvršiti.
Ni dokazana izpolnitev pogojev za oprostitev plačila carine po 50. členu CZ, če se "zaključek", naveden v uvozni deklaraciji, ne ujema z "zaključkom" v izvozni deklaraciji.
ZOR člen 132, 132/1, 132/5, 312, 313, 336, 337, 337/1, 343.
pobot - vračunavanje s pobotom - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - tek zamudnih obresti
Primarno pravilo vračunavanja iz 312. člena ZOR je vrstni red, za katerega se sporazumeta obe stranki, nato enostranska izjava dolžnika, če pa te ni, pridejo v poštev pravila o vračunavanju po vrstnem redu zapadlosti iz navedene zakonske določbe.
Od trenutka, ko sta se terjatvi srečali, zamudne obresti ne tečejo od tiste terjatve, ki je s pobotom ugasnila.
ODZ paragraf 569.ZZZDR člen 86 - 95.ZD člen 10, 210. ZPP (1977) člen 1, 230, 230/3.
dedovanje - ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitev na pravdo - javne listine
Vselej je kot glavno ali predhodno vprašanje dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oziroma priznanja (primerjaj VSS, II Ips 224/82, 18.11.1982, Poročilo VSS 1/83, str. 18). Zapuščinsko sodišče je zato tožnico napotilo, naj v pravdi dokaže, da očetovstvo ni bilo veljavno ugotovljeno in priznano. Ne glede na to, ali gre v tem primeru res za sporna dejstva, pa vselej velja, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom izdanim na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).
Sodišči prve in druge stopnje sta pri odločanju v zadevi pravilno uporabili določila materialnega prava, ki se nanašajo na prenehanje pogodbenih obveznosti. Po 295. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) obveznost preneha, ko je izpolnjena. Zato mora tožnik na podlagi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča izpolniti svojo obveznost, ki je zapisana v III. točki pogodbe in vrniti 120 m2 površine, ki jo je geodetski organ odmeril in označil kot parc. št. 945/7 - pot.
Na podlagi sporazuma z dne 9.10.1998 Cestno podjetje Novo mesto prepustilo tožeči stranki sporno parc. št. 945/7 k.o... v last in posest. Da sporazum ni ničen in da sporna parcela na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKS, Uradni list RS, št. 10/93 in 1/96) ni prešla v republiški sklad, ker je bila 11.3.1993 v prostorskem izvedbenem aktu določena kot nezazidano stavbno zemljišče, sta se pravilno prepričali iz Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in su-bmestna središča, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/92, pa tudi iz izjave Mestne občine Novo mesto, Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, štev... z dne 1.3.1999, ki je javna listina.
ZSZ člen 18, 19, 20, 22, 22/2, 23, 24, 24/1.ZKZ člen 6, 11.ZVRS člen 4, 14.
razlastitev - odškodnina - kmetijsko zemljišče - javna korist - država kot razlastitveni upravičenec - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine
Ob razlastitvi kmetijskega zemljišča se razlaščencu v zameno lahko ponudi le drugo kmetijsko zemljišče, če je to na razpolago. Za določitev drugega enakovrednega zemljišča in njegov status je namreč bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastukture. Če pa se razlaščencu izplača odškodnina, se ta izračuna glede na tržno vrednost, ki bi jo bilo mogoče doseči s prodajo kmetijskega zemljišča.
začasna odredba - neprimerna zahteva - predlog za začasno ureditev stanja v drugem upravnem sporu - zavrženje zahteve brez oprave postopka za odpravo pomanjkljivosti
Zahteva za izdajo začasne odredbe, v kateri se izrecno predlaga začasna ureditev stanja v drugem upravnem sporu, ni primerna za obravnavo, zato jo sodišče ob primerni uporabi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže, ne da bi pred tem moralo izvesti postopek za odpravo njenih pomanjkljivosti, kot to določa 1. odstavek istega člena.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nekatere okoliščine so po svoji vsebini take, da hkrati kažejo na težo storjenega kaznivega dejanja kakor tudi na osebne lastnosti storilca, kot npr. da sta obtoženca osumljena storitve izredno hudega kaznivega dejanja (neupravičena proizvodnja in promet z mamili po 2.odst. 196.čl. KZ), za izvedbo katerega se zahteva dobra organiziranost in povezanost s tujino. Taka vpetost v organizirano združbo, kjer povezave sežejo tudi v tujino, zaradi izvrševanja tako hudih kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo izjemno velike količine nevarnih mamil, namreč utemeljuje sklepanje, da naj bi šlo pri obtožencu za premišljeno odločitev na eni, in storilca, ki tudi zaradi primernih osebnih lastnosti uživa zaupanje ostalih članov kriminalne združbe, na drugi strani.
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se hudo ogroža varnost ljudi, med ta spadajo tudi kazniva dejanja, ki so povezana z zlorabo mamil, za odreditev pripora zadošča že nižja stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi varnost ljudi ni ogrožena v tolikšni meri.
ZZZDR člen 51, 51/2, 62, 62/2. ZTLR člen 20.ZOR člen 66.
navidezna pogodba - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vrnitev darila - vlaganja v posebno premoženje zakonca
Zakonca se lahko dogovorita, da eden od njiju pridobi solastninski delež z vlaganji v posebno premoženje drugega, ne glede na to, ali bi na podlagi zakona s takimi vlaganji pridobil lastninsko pravico. V tem primeru namreč pridobi lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, in ne na podlagi zakona.
Veljavnost sodbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana. Preizkus pravilnosti izven tega postopka ni mogoč. Zakon o pravdnem postopku ne pozna ničnosti sodnih odločb. Pravna teorija govori o tem samo v primerih, ko se sodba nanaša na neobstoječo osebo in ko ne ureja nobenega pravnega razmerja ter je zato ni mogoče izvršiti. Take sodbe sploh ni potrebno izpodbijati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano po skrajšanem postopku - seja senata sodišča druge stopnje
Če je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po skrajšanem postopku, sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku obvesti stranki o seji senata le, če je njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari, torej neglede na izraženo željo strank, da prisostvujeta seji senata.