prodajna pogodba - prodaja ukradenega vozila - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pravne napake - zaplemba vozila - razveza pogodbe
Toženec je tožniku izročil prodani avtomobil, toda na avtomobilu je imel lastninsko pravico nekdo tretji, zaradi česar je bil tožniku avtomobil zasežen. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno razsodili, da je imela prodana stvar pravno napako in da je bila po določilu prvega odstavka 510. člena v zvezi s 508. členom ZOR kupoprodajna pogodba razdrta.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi
Sodba druge stopnje se opira na napačen povzetek tožnikove izpovedbe o poteku mejne črte. Gre za odločilno okoliščino, saj je spor med strankama prav o tem, do kod je toženka uživala sporno zemljišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
V skladu s 3.alinejo 29.čl. Ustave RS je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica izvajanja dokazov v njegovo korist, kar pa ne pomeni, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče namreč samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
Ne drži očitek, da je sklepanje o osebnosti obdolženega nedopustno, če se ta ocenjuje na podlagi stikov, ki jih je vzdrževal s soobdolženim K.K. in z njegovo udeležbo pri izreku "visoke prostostne kazni" K.-ju.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 192/1.
podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne stvari - detonator kot nevarna stvar - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - mladoletnik - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno razmejilo delež odgovornosti, ko je odločilo, da je tožena stranka - država s 40% odgovorna za nastalo škodo, da pa mora 60% škode nositi oškodovanec sam. Detonator je sam po sebi zelo nevaren. Vendar je do nesreče prišlo pretežno zaradi tožnikovega nerazumnega ravnanja. Tožnik namreč ni le z nepazljivostjo prispeval k nastanku nevarnega položaja, temveč je detonator segreval in tako aktivno ravnal v smeri nastanka poškodbe.
URS člen 20.ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - vsebina sklepa o odreditvi pripora
V obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora so v zadostni meri izpolnjene zahteve iz 3.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP, če so glede okoliščin, v katerih je obdolženi F. storil očitana kazniva dejanja, navedene ugotovitve, kot so: da gre za združevanje s soobdolženci, stopnjevanje dobavljenih količin mamila v posameznih primerih, ko je ob koncu prišlo do zasega 1 kg heroina, izrabljanje gostinske dejavnosti v namene nedovoljene dejavnosti, vztrajnost obdolženega pri sodelovanju s soobdolženim - priprtim K.K., z nadaljnjo oceno, da način storitve zadnjega kaznivega dejanja - prodaja 1 kg heroina - predstavlja skupni projekt obdolženih F., K., K., in M.K..
ZPP (1977) člen 296, 296/1, 296/2.ZDDO člen 45, 45/1.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - razpis naroka za glavno obravnavo - možnost obravnavanja pred sodiščem - preložitev naroka
Sodišče je, ko je ugotovilo, da za preložitev ni opravičenega razloga, utemeljeno zavrnilo prošnjo za preložitev in obravnavo opravilo v skladu z določbami pravdnega postopka. Poleg tega je imel tožnik kljub prošnji pooblaščenca za preložitev obravnave, možnost, da se obravnave osebno udeleži, postavlja vprašanja priči in s tem na razpisani obravnavi sodeluje. Šele če zadeve sam ne bi obvladal in se o obravnavanih zadevah ne bi mogel izjasniti, bi imel ob smiselni uporabi določb 296. člena ZPP/77 možnost predlagati preložitev obravnave. Zato sodišče s tem, ko ni preložilo obravnave, ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ki mu jih očita revizija.
Ne glede na to, da je obenem z vabilom za glavno obravnavo 9.4.1997 pooblaščenec revidenta prejel tudi zaprošeni zapisnik glavne obravnave z dne 5.3.1997, sta v več kot mesecu dni med obravnavo z dne 5.3.1997 in obravnavo z dne 9.4.1997, tako tožnik kot tudi njegov pooblaščenec imela dovolj časa, da bi lahko vpogledala spis in se seznanila s potekom obravnav. Zato očitek, da revident ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, ker ni imel zapisnika glavne obravnave z dne 5.3.1997, ni sprejemljiv.
Disciplinske kršitve ugotavljajo disciplinski organi, ki tudi izrekajo disciplinske ukrepe. O obstoju kaznivega dejanja lahko odloča samo sodišče, lahko pa disciplinski organ za potrebe disciplinskega postopka ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki pomeni kaznivo dejanje, kršil delovne obveznosti in dolžnosti in ali mu je zanj mogoče izreči disciplinski ukrep.
ZZVZZ člen 34.ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/3. ZPP (1977) člen 393.
odškodnina - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - nadomestilo za čas bolezni
Zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnica v spornem obdobju ni mogla koristiti bolniškega staleža po določbah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 92/98 in 6/99 - določbe tretjega odstavka 34.
člena, da zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada pravica do nadomestila še za največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja), kar pomeni, da ni prejemala niti plače niti nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo. Zato je bila oškodovana vsaj za višino nadomestila, ki bi ga dobila, če ji delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo in če bi koristila bolniški stalež.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZTPDR člen 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105. ZPP (1977) člen 393.
rok za vložitev tožbe - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - tožba vložena po preteku razumno dolgega roka
Sodno varstvo je po določilu 105. člena ZDR delavcu zagotovljeno tudi po preteku rokov iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR, vendar ni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, neomejeno. Takšen zaključek izhaja tudi iz določila 3. odstavka 8. člena Konvencije mednarodne organizacije dela, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe - št. 4/84), ki vsebuje zakonito domnevo, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavljal v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
ZTPDR člen 55, 58. ZDR (1990) člen 88, 89. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep, izrečen za več hujših kršitev delovnih obveznosti - načelo absorbcije
Tožnik je z očitanimi dejanji storil več hujših kršitev delovnih obveznosti v steku (15. in 25. točka 109. člena in 7. ter 25. člena 110. člena pravilnika), za katera mu je bil izrečen po načelu absorbcije le en ukrep, to je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. V tej najstrožji sankciji so subsumirani vsi ukrepi, ki jih za očitane kršitve določa 110. člen pravilnika.
ZTPDR člen 72, 72/1, 72/2. ZPP (1977) člen 282, 282/1, 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - materialna odgovornost delavca - ugotovitev škode s sklepom delodajalca - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
V postopku za ugotovitev škode, njene višine in povzročitelja izdani sklep po 72. členu ZTPDR je procesnopravne narave in dokazuje zgolj obstoj procesne predpostavke iz 282. člena ZPP/77 za vložitev odškodninske tožbe delodajalca. Nima pa pravnih učinkov na materialnopravnem področju, saj se odškodninska odgovornost delavca ugotavlja v sodnem postopku po načelih obligacijskega prava.
ZZVZZ člen 85.ZUP člen 249, 250, 250/2, 252, 252/1, 252/1-1.
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Postopki zaradi varstva pravic iz zdravstvenega zavarovanja potekajo, enako kot tudi drugi postopki iz socialnega varstva, po natančno določenih postopkovnih pravilih. Ta pravila so potrebna zato, da organi, ki v njih odločajo, v vsakem primeru in za vsakega upravičenca vedo, kako se morajo obnašati. Zakon zato predpisuje pogoje in roke za pritožbe, prav tako pa zakon predpisuje pogoje in roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, med katere sodi tudi obnova postopka. Neizpolnjevanje pogojev ima za posledico zavrnitev zahtevkov, prekoračitev rokov pa ima za posledico zavrženje vloge. In to ne glede na to, ali je pritožba oziroma obnova postopka vsebinsko utemeljena ali ne.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZPP (1977) člen 393.
sklenitev delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas
Molče nadaljevano delo preko časa, ki je bil določen za trajanje delovnega razmerja, ima za pravno posledico, da preide delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas.
razrešitev direktorja - odpravnina - pravnomočnost sklepa o razrešitvi - vezanost strank in sodišča
Pravnomočnost (333. člen ZPP/77) pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino odločbe, ki je razvidna iz izreka. Pravnomočna odločitev pristojnih organov delodajalca zajema samo izrek, ne pa razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi. Zato sklicevanje revizije na ugotovitve drugostopnega organa tožene stranke, ki izhajajo iz obrazložitve sklepa z dne 24.5.1996, ne more biti pravno upoštevno.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 362, 362/2, 394, 394/1. ZTPDR člen 81, 81/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek s pritožbo - varstvo pravic delavcev - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in razvrstitev v plačilni razred - pravila o vročanju
Ker je za odločitev zelo pomembna razlika, ali je šlo samo za formalno pomanjkljivost pri vročanju (če je za sejo pritožbenega organa vedel), ali je bila vsebinsko kršena njegova osnovna pravica, biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor (določba drugega odstavka 81. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), in s tem tudi zaključek ali gre za relativno ali absolutno kršitev postopka v predhodnem postopku, je revizijsko sodišče zaključilo, da je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi kršilo določbe pravdnega postopka, da jih je treba v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP/77 obravnavati kot bistvene, ker so lahko vplivale na zakonitost sodbe.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS30998
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 200. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - povnitev negmotne škode - elementi civilnega delikta - zmotna uporaba materialnega prava
Za odškodninsko odgovornost morajo biti kumulativno podani pogoji protipravnosti (škodnega dejanja), škode, vzročne zveze in krivde. Sodišče prve stopnje je sicer ugotavljanje elementov, potrebnih za odškodninsko odgovornost, začelo, vendar ga ni izpeljalo do konca, drugostopenjsko sodišče pa je samo zaključilo, da je tožnici spodrsnilo na poledenelem delu asfalta, kar naj bi bilo dovolj za odškodninsko odgovornost. Za ugotovitev odškodninske odgovornosti bi moralo sodišče, glede na to, da gre za krivdno odgovornost, izvesti dokaze o tem, čigav je objekt, iz katerega naj bi kapljal kondenz, ugotoviti, zakaj (in če) je prišlo do kapljanja, čigava je bila pot pod njim, kdo je bil dolžan skrbeti za pot in kdo je za njo običajno skrbel, ali se je led pojavljal večkrat, ali je kritičnega dne lahko prišlo do zmrzovanja, ali je prvotožena stranka vedela (bi morala vedeti) za možen pojav ledu na poti, ali je vedela, da pošilja delavko na pot, ki je ledena, kakšna je bila razsvetljava in podobno. To so okoliščine, na podlagi katerih bo sodišče šele lahko ugotovilo, ali res gre za odškodninsko odgovornost prvotožene stranke in njene zavarovalnice tretjetožene stranke, njeno morebitno sokrivdo, ali pa je morda za tožničino nezgodo in s tem tudi posledice odgovoren (odškodninska odgovornost) kdo drug. Iz do sedaj izvedenih dokazov in ugotovitev bi namreč samo kazalo, da tožnica sama za padec ni sokriva, kdo pa nosi krivdo (sokrivdo), še ni ugotovljeno. Vsaka odškodnina mora biti individualizirana glede na vse okoliščine, saj je vsak oškodovanec poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo negmotno škodo v mejah, določenih v 200. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 2/89 in 57/89).
obveznosti z več upniki - izpolnitev deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev
Toženec se je s pogodbo zavezal plačati vsem trem članom ansambla, katerega član je tudi tožnik, enoten honorar, vendar je tožnik v tej pravdi iztoževal le nanj odpadajoči del obveznosti, kar je glede na deljivost obveznosti pravno dopustno in utemeljeno (412. člen ZOR). Po določilu tretjega odstavka 412. člena ZOR se terjatev pri deljivi obveznosti več upnikov in če ni določeno kaj drugega, deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati svoj del terjatve.
Po ugotovitvah, da se sporno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje določenega subjekta in da je nevarnost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic izkazana s predloženimi predpogodbami o prodaji nepremičnin, katerih vrnitev tožniki zahtevajo v denacionalizacijskem postopku, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.