IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS05718
ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.ZZZDR člen 54. ZIP člen 251c.
izvršba na nepremičnino - skupno premoženje - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba
Zakonec, ki ne poskrbi, da se njegova pravica iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana le na njegovega zakonca, vpiše v zemljiško knjigo, ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - povrnitev škode - denarna odškodnina - odškodninska odgovornost
Ker je bil tožnik na glavni obravnavi navzoč in je soglašal s tem, da se narok opravi brez njegove odvetnice, ne gre za kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 188, 188/1, 313, 443, 443/4.SZ člen 58, 58/1, 58/2.
združitev pravd - pogoji za združitev pravd - motenje posesti - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije
Ena od predpostavk za združitev pravd je ista vrsta postopka (313. in prvi odstavek 188. člena ZPP).
Združitev pravd ni vplivala na procesne pravice revidenta, ki jih je imel v postopku zaradi motenja posesti (438. do 445. člena ZPP). To pomeni, da zaradi združenega obravnavanja obeh pravd ni pridobil pravice do revizije zoper sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti.
Pravice izkoriščanja javnega dobra (vodna pravica) ni mogoče prišteti v neto aktivo podržavljenega podjetja, ker ta pravica ne sodi v premoženje iz 1. odstavka 8. člena ZDen in ni bila predmet podržavljenja po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št.
ZZZDR člen 123, 123/1.ZIZ člen 54, 54/2, 59, 59/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - preživljanje polnoletnega otroka - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti
Sodba, s katero je bila določena preživnina, po upnikovi polnoletnosti izgubi lastnost izvršilnega naslova, če se upnik redno ne šola.
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je ugasnil izvršilni naslov, ki je nastal v času mladoletnosti preživninskega upravičenca.
Kadar je v upravnem sporu odločeno le o tožbi denacionalizacijskega zavezanca in ker je bila njegova tožba zavrnjena, tožnik kot prizadeta stranka s pritožbo zoper prvostopno sodbo ne izkazuje pravnega interesa, saj tudi ne napada razlogov prvostopne sodbe, na podlagi katerih je prvostopno sodišče presojalo ugovore tega zavezanca kot tožnika.
ZPP (1977) člen 81, 385, 385/3, 387.ZOR člen 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 218.SZ člen 29.
zakoniti zastopnik - upravljanje stanovanjskih hiš - aktivna legitimacija upravnika - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in novi dokazi
Zakoniti zastopnik ima v pravdnem postopku glede neobstoja svoje aktivne legitimacije enak položaj kot pogodbeni zastopnik oziroma pooblaščenec. Nastopa v imenu zastopanega (81. člen ZPP). Stranka v postopku je zastopani sam.
ZDen člen 60, 60/1, 60/2. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
stranka v postopku denacionalizacije - najemnik - obnova postopka
Položaj stranke v postopku denacionalizacije si najemnik pridobi šele s tem, ko izkaže svoj pravni interes zaradi vlaganj sredstev v podržavljeno nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije, kar lahko uveljavlja v novem posebnem postopku pred denacionalizacijskim upravnim organom, ki se nanaša le na njena vlaganja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pristojno sodišče kot pravdna stranka - sodnik kot pravdna stranka
V obravnavani zadevi, ko sta Okrajno sodišče in sodnica tega sodišča navedena kot toženi stranki, je očitno bolj smotrno, da vodi postopek drugo sodišče.
pravočasnost pritožbe stranke, ki ji ni bila dana možnost udeležbe v denacionalizacijskem postopku ob predpostavki že vloženega predloga za obnovo postopka
Če je stranka v upravnem postopku že vložila predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. tč. 249. čl. ZUP, ker ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, je njeno pritožbo, vloženo po izteku roka, ki velja za stranke v postopku, šteti in obravnavati kot pritožbo in ne kot predlog za obnovo postopka, ter jo kot prepozno vloženo zavreči.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - pravno priznana škoda - ugriz psa
Po ugotovitvah postopka se je tožnica bala psov že prej in zaradi napada toženčevega psa naj bi se ta strah le še povečal. To pa naj bi se posledično odražalo predvsem v njenem omejenem gibanju (sprehodih), kar naj bi zmanjševalo njeno življenjsko aktivnost. Toda ugotovljene okolnosti, ki naj bi izkazovale to obliko škode, glede na majhen obseg in naravo omejitve, ne utemeljujejo obstoja navedene oblike škode. Neznatna škoda ni pravno priznana škoda.
ZOR člen 154, 200.KZ člen 169, 170, 171.URS člen 34, 35, 39.
denarna odškodnina - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do obveščenosti
Protipravnost ravnanja pisca članka je izključena, čeprav so bile v članku uporabljene nekatere trde, žaljive in posplošene ocene o oškodovancu, kadar je zapisano mogoče razumeti kot kritiko stanja v določenem športu oziroma kot kritiko ravnanja oškodovanca kot športnega funkcionarja, in ne kot napad na njegovo osebnost, kot sramotitev, poniževanje in podobno. Prag, ki je pomemben za navedeno oceno, se presoja v vsakem primeru posebej in je pri obravnavanju zadev javnega pomena višji kot v zadevah zasebnega pomena.
Če je bil dejanski prehod zasebnega zemljišča v družbeno lastnino opravljen na podlagi pravnega posla, bi moral upravni organ odstopiti tako zahtevo v pristojno reševanje sodišču, ker po 1. odstavku 56. člena ZDen odloča o zahtevku za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen sodišče.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - prekluzivni roki - dovoljenost revizije zoper sklep
Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe.
ZOR člen 11, 13, 104, 113, 189, 189/2, 200, 200/2, 277.URS člen 22.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kriteriji za odmero - čas odmere odškodnine - ohranitev realne vrednosti odškodnin za negmotno škodo - revalorizacija - inflacija - začetek teka zamudnih obresti - sodni zaostanki - zloraba procesnih pravic
Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka mora imeti utemeljene razloge npr. v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Gre za pravni standard, ki ga ni mogoče primerjati z očitki o sodnih zaostankih in ga tudi ni mogoče kar posplošeno izraziti v neki načelni časovni meji, od katere naprej je treba šteti, da gre za dolgo čakanje na odmero odškodnine. Nikakor tudi ne gre za avtomatizem, ki bi bil povezan morda s prezaposlenostjo sodišča, saj so za reševanje tega problema predvideni drugi instrumenti.