SZ člen 117, 125, 129, 129/2, 129/3. ZSR člen 35, 40, 40/2, 63, 97, 97/1. ZSR (1974). ZSG.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice - pravica začasne uporabe stanovanja - zavrnitev zahteve za odkup - odkup drugega primernega stanovanja
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po Zakonu o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974, se je z uveljavitvijo Zakona o stanovanjskih razmerjih iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja. Tožnik ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona zato na stanovanju ni imel stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe stanovanja in tako ni upravičen do odkupa drugega primernega stanovanja po drugem in tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona.
dovolitev priglašenih del ali lokacijsko dovoljenje
Le za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, ni treba pridobiti lokacijskega dovoljenja.
ZUstS člen 60, 60/1. ZPP (1977) člen 333, 333/2, 347.ZPP člen 16.
začasna odredba - razsojena stvar - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Ker je bilo z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe, gre za razsojeno stvar, ne glede na različne pristojnosti ustavnega in upravnega sodišča.
povrnitev negmotne škode - individualizacija odškodnine - višina denarne odškodnine - načela odškodninskega prava - reparacija - začetek teka zamudnih obresti - sodna praksa kot pravni vir
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so med drugim bolečine in strah, nimajo cene. Pravica do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je tako pravica do pravičnega denarnega zadoščenja. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju meril iz 200. člena ZOR in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Zato je tožena stranka v plačilni zamudi z izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in zato šele od takrat dalje poleg s sodbo odmerjene glavnice dolguje tudi zakonske zamudne obresti po prvem odstavku 277. člena ZOR.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tesnejša vez med sodnikom sodišča, ki je pristojno za sojenje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepristransko sojenje
Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z (drugim) izvedencem
Nestrinjanje obrambe z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje in sodišča druge stopnje o stanju storilčeve duševnosti v času storitve kaznivega dejanja, sprejetih na podlagi izvedenskega mnenja, pomeni uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti. Dokazovanje z drugim izvedencem se namreč ponovi le, če so podani razlogi iz 257. in 258.čl. ZKP.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - kupna pogodba - navidezna pogodba - razmerje med navideznim in resničnim kupcem - sklenitev pogodbe - soglasje volj
Gre za spor med zatrjevano resničnim in zatrjevano navideznim kupcem. Kupna pogodba sama po sebi naj ne bi bila navidezna, navidezen naj bi bil le kupec, saj tožnik ni zatrjeval, da naj bi prodajalec stanovanja vedel in soglašal s tem, da toženka nastopa le kot navidezni kupec. V takem primeru ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 66. člena ZOR.
Za presojo razmerja med resničnim in navideznim kupcem uporabljajo splošne določbe ZOR o sklenitvi pogodbe (26. člen ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zasebni tožilec
Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil zasebni tožilec, je ta nedovoljena, saj ne gre za eno izmed oseb, taksativno naštetih v 1.odst. 421.čl. ZKP kot upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti.
ZDen člen 3, 3/1-8. Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7/a.
upravičenec do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št. 98/46 in 35/48) ni upravičenec do denacionalizacije in njegovi pravni nasledniki niso aktivno legitimirani za vložitev denacionalizacijske zahteve.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 60.ZKP člen 371, 371/1-3.
zagovornik - obvezna obramba
Ker obsojeni B.M. ni imel zagovornika, ki bi bil prisoten na glavni obravnavi, obdolžen pa je bil kaznivih dejanj po 14., 16. in 17.čl. Uredbe o vojaških sodiščih in bi moral imeti v skladu s 60.paragrafom Zakonika o sodnem kazenskem postopanju iz leta 1929 branilca, čim je bila uvedena preiskava oziroma izročena neposredna obtožnica oziroma bi mu ta moral biti postavljen po uradni dolžnosti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS05468
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.ZOR člen 210. ZTLR člen 24.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - dokazovanje - dokazno breme - razlogi za revizijo
Tožnik ne le, da ni predložil listinskih dokazov, ampak tudi s pričami ni uspel dokazati svoje solastninske pravice na sporni nepremičnini v večjem deležu kot ga že ima (1/32).
Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - poskus umora - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ni mogoče reči, da iz pravnomočne sodbe ni razvidno, za katero kaznivo dejanje je bil V.R. obsojen, če je sodišče njegovo ravnanje v letu 1947 pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zoper življenje in telo - poskus naklepnega umora, pri katerem je smrtna posledica izostala, čeprav brez navedbe člena oziroma paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, ki je bil uporabljen, in je s tem ravnalo v skladu s 4.členom Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom in med sovražnikovo okupacijo.
ZPP (1977) člen 109, 109/1, 109/2, 354, 354/1, 354/2-13. ZIP člen 14, 19, 19/2, 36, 251c, 251d.ZIZ člen 15, 20, 20/3, 41, 300.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - zastavna pravica nepremičnini po sporazumu strank - izvršilni naslov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine
Sklep sodišča druge stopnje res vsebuje nasprotje med tistim, kar je navedeno v razlogih o vsebini listin in med priloženimi listinami, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977 v zvezi s 14. členom ZIP oz. s 15. členom sedaj veljavnega ZIZ. Utemeljitev sklepa po eni strani ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo "na podlagi sporazuma strank, ki je bil sklenjen pri tem sodišču pod opr. št. I.../92 in iz katerega izhaja, da je dolžnica po kreditni pogodbi prostovoljno zastavila svojo nepremičnino", po drugi strani pa razglablja, da pravnomočni sklep, s katerim je bil na podlagi sporazuma strank odrejen vpis hipoteke v zemljiški knjigi, ni izvršilni naslov, ker ne vsebuje sporazuma strank. Slednja trditev je zmotna, ker je v priloženem sklepu jasno povzet sporazum med strankama izvršilnega postopka. Navedeni sklep je javna listina, tako kot zapisnik o sodni poravnavi, zato je po drugem odstavku 19. člena ZIP oz. po tretjem odstavku 20. člena ZIZ tudi z njim mogoče dokazovati izvršljivost poravnave.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2.
nedovoljena špekulacija
Ker se je kvalificirana oblika kaznivega dejanja nedovoljene špekulacije kazala v tem, da je imelo dejanje hujše posledice za družbo, je moral biti ta zakonski znak konkretiziran tudi v izreku sodbe, sicer je šlo le za temeljno obliko kaznivega dejanja po 1.tč. 3.čl. Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
uredba o vojaških sodiščih - sovražna propaganda - žalitev vrhovnega komandanta JA - sovražno izražanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sodbo vojaškega sodišča
Ker žalitev vrhovnega komandanta in sovražno izražanje nista bili določeni kot izvršitveni obliki po 15.čl. Uredbe o vojaških sodiščih, je bil storilec po navedeni določbi lahko spoznan za krivega le kaznivega dejanja sovražne propagande.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Če je iz opisa dejanja razvidno, da je šlo le za izražanje kritičnih mnenj, ocen in stališč do dogajanj v družbi in primerjanje stanja v državi z razmerami v nekaterih zahodnih državah, ne pa za delovanje (propagando), ki bi pomenilo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
družba z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini - tožba na ugotovitev nezakonitosti imenovanja direktorja - pasivna legitimacija
V tožbi z ugotovitvenim zahtevkom, da tožnik ni bil zakonito imenovan za direktorja, je pasivno legitimirana samo pravna oseba, katere organ je bila skupščina, ki naj bi, po mnenju tožnika, slednjega nezakonito imenovala za direktorja.
ugovor neizpolnjene pogodbe - učinki razdrte pogodbe - ugovor sočasne izpolnitve - ugovor sočasne vrnitve danega - izločitev nasprotne tožbe
Čeprav je sodišče prve stopnje nasprotno tožbo izločilo iz pravde, ki se vodi zaradi izpraznitve poslovnih prostorov, bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo v tej pravdi upoštevati z nasprotno tožbo uveljavljani ugovor o sočasni obveznosti izpolnitve kupne pogode oziroma v primeru razdrtja pogodbe ugovor o sočasni obveznosti vrnitve danega.