ZDRS člen 12, 13. ZUP (1986) člen 14. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
pridobitev z naturalizacijo - pomoč neuki stranki
Če je tožnik z vlogo zaprosil za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS, ki ureja redno naturalizacijo, tožnik pa je pri zaslišanju predlagal, da se vloga rešuje v postopku izredne naturalizacije, bi tožena stranka, ki tožnika kot neuke stranke ni poučila, da gre za dva različna naslova pridobitve državljanstva, morala vseeno prvo tožnikovo vlogo reševati in njegovo izjavo ob zaslišanju šteti kvečjemu kot podrejeni zahtevek.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
Za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ob tožbi, vloženi po 3. odstavku 1. člena ZUS, je pomembno, da sodišče preizkusi tožbo tudi glede tega, ali je izpodbijani sklep res posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Proti dokončnim upravnim aktom je zagotovljeno sodno varstvo po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS, kar pomeni v razmerju do 3. odstavka istega člena, drugo sodno varstvo.
Pravna prednica tožene stranke bi lahko med trajanjem najema najemnino za nepremičnino (zaradi vlaganj vanjo) zviševala, vendar bi istočasno morala vrniti (ali kako drugače obračunati) vlaganja najemnikov. Ker ni tako ravnala, je prišlo do poračuna šele po njeni izročitvi.
Sodišči sta pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine materialnopravno pravilno upoštevali stanje nepremičnine v času najema in ne stanja, kakršno je bilo v letu 1992, ko je bila stanovanjska enota v celoti adaptirana, pri samem obračunu pa (s pomočjo izvedenca ugotovljeno) profitno (ekonomsko) in ne neprofitne najemnine.
Nasprotna tožba ima procesnopravni status samostojne tožbe in zato zanjo veljajo enake zahteve kot za tožbo, če zakon izrecno ne določa drugače. Za revizijski postopek takih določb ni.
Če je služnost "objektivno koristna" in če zgolj uporaba modernejših prevoznih sredstev (za spravilo pridelkov, odvoz gnoja, dovoz kurjave) ne pomeni razširitve služnosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141, 141/5.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti
Če storilec ni vedel, da nudi pomoč storilcem kaznivih dejanj iz Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD), ni šlo za kaznivo dejanje po 14.tč. 3.čl. ZKLD, saj je bilo navedeno kaznivo dejanje mogoče storiti le z naklepom.
Kaznivo dejanje po 8.čl. ZKLD je bilo storjeno le v primeru, če storilec ni prijavil organom ljudskih oblasti osebe, ki je bila članica teroristične združbe, ustanovljene za izvrševanje kaznivih dejanj po 2.čl. ZKLD. Da gre za tako osebo, pa je moralo biti razvidno iz okoliščin, navedenih v opisu kaznivega dejanja.
Na splošno nastajajo oškodovancem zaradi približno enakih škodnih primerov približno enake škode. Zato jim tudi pripada približno enaka odškodnina. Odstopanja odškodnin po višini zaradi določenih posebnosti na strani posameznih oškodovancev pa so lahko le razumna, družbeno opravičljiva (drugi odstavek 200. člena ZOR).
nadomestna odločba - predmet pritožbe je nadomeščena odločba
Če je odločba organa prve stopnje v celoti nadomeščena z dvema kasneje izdanima delnima odločbama istega organa, pritožbeni organ nima več predmeta odločanja pri reševanju pritožbe zoper prvo izdano odločbo.
ničnost odločbe o denacionalizaciji - izvršljivost
Ni mogoče izreči odločbo za nično, saj je njen izrek vseboval pomanjkljivost (ni bilo označbe katastrske občine), ki je bila naknadno odpravljena po okrajnem sodišču, ki je izvedlo zemljiškoknjižni vpis podatkov o katastrski občini iz obrazložitve odločbe.
V železniškem prometu železnica odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki pa po določbi drugega odstavka 177. člena ZOR omogoča tudi oprostitev odgovornosti ob dokazu, da je škoda nastala zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Delna krivda oškodovanca je podlaga za delno oprostitev odgovornosti (tretji odstavek 177. člena ZOR). Železniški promet se odvija po tirih z veliko maso kompozicije, kar omejuje možnost preprečevanja škode v nevarnih situacijah.
Trditve o nepreprečljivosti divjega prehajanja železniških tirov so sicer sprejemljive na splošni, načelni ravni, ne veljajo pa za ugotovitev o preprečljivosti prečkanja na mestih, kjer so prehajanja tako pogosta, da je nastala že uhojena steza, ki jo odgovorni progovni nadzornik opazi.
ara - vrnitev are - neupravičena pridobitev - kondikcija
O ari, o njeni usodi, o njenem poračunanju in podobno je mogoče govoriti le v zvezi s pogodbo, v potrditev katere je bila dana. Ker se je dogovor pravdnih strank o poračunu are nanašal le na primer, da bo sklenjena kupoprodajna pogodba z B. tudi realizirana in se za primer, da bo kupec odstopil od pogodbe, nista ničesar dogovorili, pripada sporna ara obema prodajalcema. Toženec, ki zadržuje v razmerju do tožnice njej pripadajoči polovični del are brez podlage (ki je odpadla, čim do poračuna kupnine z aro ni moglo priti, ko je kupec odstopil od pogodbe). Tožničin zahtevek, da ji mora toženec izročiti polovico prejete are, ima tako podlago v 210. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
izvršba - denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - izterjava zapadlih davčnih obveznosti
Obstoj grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen ni izključen samo zaradi prisilnega značaja izvršilnega postopka, ki je tekel proti predlagatelju kot dolžniku, zaradi izterjave zapadlih davčnih obveznosti. Za poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino izven izvršilnega postopka je bila namreč potrebna svobodna volja davčnega zavezanca. Prisiljevanje k podpisu take izjave z narekovanjem cenitve zemljišča, z grožnjami z zaporom in drugimi pritiski pa lahko pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost zahteve za denacionalizacijo.
Prizadeta stranka nima položaja stranke v tem postopku zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi najemnika, temveč zaradi varovanja funkcionalnosti kompleksa kmetijskega zemljišča.
neupravičena uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uskladitev določil najemne pogodbe s SZ - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - neprofitna najemnina
Ker je toženka odklonila sklenitev s SZ usklajene najemne pogodbe brez upravičenega razloga, do sklenitve le-te ni prišlo iz razlogov na njeni strani. V posledici takega stanja uporablja toženka sedaj stanovanje brez veljavne najemne pogodbe. V takem primeru pa lahko lastnik po določilu 58. člena SZ zahteva od stanovalca, da izprazni stanovanje.
Člen 150 SZ omejuje pravico do neprofitne najemnine le na imetnike stanovanjske pravice. Takega statusa toženka ni imela. Sporno stanovanje pa tudi ne predstavlja stanovanja iz drugega odstavka 113. člena, prvega odstavka 155. člena ali drugega odstavka 156. člena SZ. Zato omejitev iz prvega odstavka 150. člena SZ (ko se lahko določi le neprofitna najemnina) za ta primer ne velja.
ZUP (1986) člen 252, 252/1-1, 252/1-4, 256, 256/2.
obnova postopka - subjektiven rok
Predlog za obnovo upravnega postopka je prepozen (252. člen ZUP), saj je tožeča stranka že med upravnim postopkom vedela za dejstva o izmeri poslovnega prostora in da je ta vključen v družbeno lastnino občine. Delna odločba je postala pravnomočna 10.8.1994, predlog za obnovo postopka pa je tožeča stranka vložila 6.5.1995.
upravičenci do denacionalizacije - osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino od tuje države - zakonec ali dedič iz prvega dednega reda
Upravni organ mora po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj pravice do odškodnine od tuje države. Če je pokojnik tako pravico imel, tožnica ni upravičenka po določbi 12. člena ZDen.