vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze- dodelitev otroka
Priviligiranje enega od otrok iz razvezane zakonske zveze in odklanjanje drugih kaže na pomanjkljive vzgojne prijeme razvezanega zakonca. Zato je predlog tega zakonca, da se mu (priviligirani) otrok dodeli v vzgojo (ob upoštevanju drugih okoliščin) neutemeljen.
lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi solastne nepremičnine
Dogovor o razdružitvi solastnine je po svoji naravi civilnopravni sporazum, s katerim se solastniki dogovorijo, konkretno katere parcele ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od dotakratnih solastnikov. Ker je namen takega dogovora pridobitev lastninske pravice na konkretnem delu premoženja, morajo pogodbeniki svoje obveznosti izpolniti tako, da je ta namen dosežen. Zaradi pomote v sklepu nepravdnega sodišča tožnica ni mogla doseči zemljiškoknjižnega vpisa svoje lastninske pravice na tisti parceli, za katero se je v dokaznem postopku izkazalo, da ji po dogovoru solastnikov gre. Zato je bila materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku proti tožencu, kot sedanjemu edinemu zemljiškoknjižnemu lastniku sporne parcele.
privatizacija stanovanj - predmet prodajne pogodbe
Obseg (obvezne) prodaje stanovanja po določilu 117. člena SZ sledi le zahtevi imetnika stanovanjske pravice posredovani lastniku, o predmetu nakupa. Če v zahtevi ni omenjena klet kot domnevna pritiklina stanovanja, se po sklenitvi pogodbe na domnevno pravico do kleti ni mogoče utemeljeno sklicevati.
ZZZDR člen 78, 79, 81, 132, 132/5. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 385, 385/3.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - preživnina - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z revizijskimi izvajanji o premoženjskem stanju tožničinega očeta, ki da je tudi dolžan vzdrževati tožnico, revident širi dejansko podlago svojih ugovorov, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (prvi odstavek 190. in tretji odstavek 385. člena ZPP).
Ker je toženec odklonil sklenitev najemne pogodbe, je tožnica pridobila upravičenje (58. člen Stanovanjskega zakona), da zahteva izročitev stanovanjskih prostorov.
Pri duševnih bolečinah zaradi skaženosti se subjektivne lastnosti oškodovanca, med katerimi je tudi njegov psihični ustroj, upoštevajo le do razumne mere, ker načelo individualizacije odškodnine zahteva le korekcijo odškodnine, ki bi bila primerna za povprečnega oškodovanca.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
privatizacija stanovanj - službeno stanovanje - zavrnitev zahteve za odkup - drugo primerno stanovanje - imetništvo stanovanjske pravice
Čeprav leta 1982 sprejeti Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR) na službenih stanovanjih ni več poznal stanovanjske pravice (40. člen), je v tem primeru odločilno, da je toženka po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj priznala tožniku položaj imetnika stanovanjske pravice s ponovno odločbo z dne 26.9.1984. S tem pa je nastal tak položaj, kot ga urejajo privatizacijske določbe v tretjem odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona (SZ).
ZOR člen 210. ZTLR člen 24. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 392, 400, 400/1.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo kmetijo - neupravičena pridobitev - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča - revizija proti sklepu - dovoljenost revizije
Delo na kmetiji, ohranjanje kmetije in obnavljanje ter vlaganje vanjo, pa čeprav zaradi tega kmetija pridobi na vrednosti, sami po sebi niso pravna podlaga za pridobitev (so)lastninske pravice. Na tej podlagi ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice na originaren način. Tožnici zato tudi po presoji revizijskega sodišča preostaja le morebitni obligacijskopravni zahtevek.
Upnik veljavno obvesti dolžnika o cesiji terjatve tudi tako, da obvestilo napiše v fakturi, s katero je dolžniku zaračunal cedirano terjatev. Dolžnik, ki je že po obvestilu plačal cedentu, se s tem ni oprostil obveznosti plačati cedirano terjatev cesionarju.
Revizijsko sodišče odloča v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato samo ne more iskati morebitnih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih revizija določno ne opredeli, razen kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZDen člen 73. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZUP (1986) člen 241, 241/1, 243, 243/1, 267, 267/1-1.
odškodnina za odplačno pridobljeni poslovni prostor - stvarna pristojnost
Glede na 73. člen ZDen je, tako po prejšnjih predpisih o razlastitvi, kot tudi po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97), pristojno za odločitev odškodnine sodišče v nepravdnem postopku.
UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/2-3, 22b/3, 22č, 22f, 22f/2.ZSSuk člen 15, 15/1, 15č, 15č/1, 15č/2, 15d, 15g. ZPP (1977) člen 212, 212-6, 354, 354/1, 394, 394/1.ZPONDV člen 1, 2, 3.
prekinitev postopka - sukcesija - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - devizni bančni depozit - devize vlagateljev v podružnicah in hčerah LB na ozemlju nekdanje SFRJ
Terjatve deviznih varčevalcev proti Ljubljanski banki iz naslova deviznih hranilnih vlog, ki so nastale v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in glede katerih ta ni prevzela jamstva po 19. členu UZITUL, so terjatve, ki so posredno povezane s pravimi razmerji s subjekti nekdanje federacije. Povezane so namreč s pravnimi razmerji, v katerih je bila Ljubljanska banka do nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Zato se nanje nanaša 15.d člen ZSSuk.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov - ovire za vračanje v naravi - opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja
Ocena obstoja ovire iz 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen ni odvisna od vprašanja, v čigavo premoženje ta nepremičnina spada, ampak od vprašanja, ali ta nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
Navedba dejstev in predlaganje dokazov je neločljivo procesno dejanje (219. člen ZPP). Stranka, ki navaja dejstva, mora k temu predlagati dokaze. Sama navedba dejstev ne zadostuje, prav tako ni upošteven predlog za izvedbo dokazov, če ni določno navedeno, katera dejstva naj bi se s tem dokazala.
Solidarnega dolžnika ni mogoče obsoditi na plačilo dolga z učinkom pravnomočnosti v pravdi, v kateri ni zajet kot solidarni dolžnik (toženec). Če pa je o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba zaradi dejstva, ki ga pravilno uveljavlja revident (dva izvršilna naslova), v poznejši odločbi upoštevati tudi prejšnji pravnomočni pravni naslov. Upoštevati tako, da sodišče pozneje toženega obsodi solidarno s tistim, ki je bil že prej pravnomočno obsojen na plačilo istega dolga.
Obstoj sorodstvenega razmerja med dejanskim kupcem nepremičnine in osebo, za katero je posredovala tožeča stranka, še ne zadostuje za nastanek pogodbene obveznosti toženke kot sopogodbenice tožeče stranke iz pogodbe o posredovanju.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Revizija pravilno povzema tista opravila in dejavnosti, v katere mora tožnik po poškodbi vlagati več naporov. Napačno namreč trdi, da se jim je tožnik moral odpovedati in za tako trditev ni podlage v ugotovitvah postopka. Tožnik je nekatere dejavnosti res opustil, vendar zaradi tega, ker se je moral bolj potruditi in ker je prej začutil bolečine. Izbira je bila njegova, čeprav res pogojena s posledicami poškodbe. Poškodba in njene posledice niso onemogočile tožniku prejšnjih aktivnosti, le otežile so jih.