privatizacija stanovanj - predmet prodajne pogodbe
Obseg (obvezne) prodaje stanovanja po določilu 117. člena SZ sledi le zahtevi imetnika stanovanjske pravice posredovani lastniku, o predmetu nakupa. Če v zahtevi ni omenjena klet kot domnevna pritiklina stanovanja, se po sklenitvi pogodbe na domnevno pravico do kleti ni mogoče utemeljeno sklicevati.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Pomen besede "delo" iz 2. odst. 51. člena ZZZDR je treba razlagati ne samo ob upoštevanju celotne zakonske določbe, temveč tudi skupaj z ostalimi zakonskimi določbami, ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci. Zato ne gre samo za na primer fizično delo ali z delom v službi pridobljena denarna sredstva, temveč za skupek različnih aktivnosti zakoncev, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja. Sem spada tudi vsaka oblika truda in prispevka zakonca, kot so med drugim vlaganje denarnih sredstev iz posebnega premoženja v pridobitev ali ohranitev skupnega premoženja, delo v gospodinjstvu in delo z varstvom in vzgojo otrok, iskanje ugodnih finančnih konstrukcij, pridobivanje posojil itd.. Zato je materialnopravno pravilna razlaga sodišča druge stopnje o tem, da lahko skupno premoženje zakonca pridobivata neodvisno drug od drugega.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze- dodelitev otroka
Priviligiranje enega od otrok iz razvezane zakonske zveze in odklanjanje drugih kaže na pomanjkljive vzgojne prijeme razvezanega zakonca. Zato je predlog tega zakonca, da se mu (priviligirani) otrok dodeli v vzgojo (ob upoštevanju drugih okoliščin) neutemeljen.
Pri duševnih bolečinah zaradi skaženosti se subjektivne lastnosti oškodovanca, med katerimi je tudi njegov psihični ustroj, upoštevajo le do razumne mere, ker načelo individualizacije odškodnine zahteva le korekcijo odškodnine, ki bi bila primerna za povprečnega oškodovanca.
lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi solastne nepremičnine
Dogovor o razdružitvi solastnine je po svoji naravi civilnopravni sporazum, s katerim se solastniki dogovorijo, konkretno katere parcele ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od dotakratnih solastnikov. Ker je namen takega dogovora pridobitev lastninske pravice na konkretnem delu premoženja, morajo pogodbeniki svoje obveznosti izpolniti tako, da je ta namen dosežen. Zaradi pomote v sklepu nepravdnega sodišča tožnica ni mogla doseči zemljiškoknjižnega vpisa svoje lastninske pravice na tisti parceli, za katero se je v dokaznem postopku izkazalo, da ji po dogovoru solastnikov gre. Zato je bila materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku proti tožencu, kot sedanjemu edinemu zemljiškoknjižnemu lastniku sporne parcele.
ZOR člen 210, 210/4, 214, 600, 623, 623/2. ZPP (1977) člen 8, 37, 37/1, 189, 189/2.
pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbena cena) - vrednost spornega predmeta - nasprotna tožba - prosta presoja dokazov
Po določilu drugega odstavka 623. člena ZOR se plačilo za opravljeno delo po pogodbi o delu, kadar to ni določeno, določi tako, da ustreza vrednosti dela (glede na potreben čas za določeno vrsto dela in glede na običajno povračilo za to vrsto dela).
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu člen 11, 20, 20/2.
napredovanje zaposlenih - osnovno in srednje šolstvo - uporaba novega pravilnika
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker je toženec odklonil sklenitev najemne pogodbe, je tožnica pridobila upravičenje (58. člen Stanovanjskega zakona), da zahteva izročitev stanovanjskih prostorov.
ZDen člen 73. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZUP (1986) člen 241, 241/1, 243, 243/1, 267, 267/1-1.
odškodnina za odplačno pridobljeni poslovni prostor - stvarna pristojnost
Glede na 73. člen ZDen je, tako po prejšnjih predpisih o razlastitvi, kot tudi po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97), pristojno za odločitev odškodnine sodišče v nepravdnem postopku.
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka
Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Upnik veljavno obvesti dolžnika o cesiji terjatve tudi tako, da obvestilo napiše v fakturi, s katero je dolžniku zaračunal cedirano terjatev. Dolžnik, ki je že po obvestilu plačal cedentu, se s tem ni oprostil obveznosti plačati cedirano terjatev cesionarju.
ZOR člen 210. ZTLR člen 24. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 392, 400, 400/1.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo kmetijo - neupravičena pridobitev - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča - revizija proti sklepu - dovoljenost revizije
Delo na kmetiji, ohranjanje kmetije in obnavljanje ter vlaganje vanjo, pa čeprav zaradi tega kmetija pridobi na vrednosti, sami po sebi niso pravna podlaga za pridobitev (so)lastninske pravice. Na tej podlagi ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice na originaren način. Tožnici zato tudi po presoji revizijskega sodišča preostaja le morebitni obligacijskopravni zahtevek.
ZDen člen 3, 3/1-20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - upravičenci do denacionalizacije - ničnost posla
Ker so bili pravni posli oseb in podjetij v skladu s 6. členom Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, nični, to pomeni, da pravni posel z dne 4.11.1942 sploh ni bil sklenjen, torej tudi niso mogle nastati nikakršne posledice.
Če stranka izločuje vse sodnike in predsednika sodišča je treba o zahtevi za izločitev odločiti po 2. in 1. odstavku 73. člena ZPP. Če sodišče zaradi izločitve sodnikov ne more postopati, določi višje sodišče za postopanje v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.
Obstoj sorodstvenega razmerja med dejanskim kupcem nepremičnine in osebo, za katero je posredovala tožeča stranka, še ne zadostuje za nastanek pogodbene obveznosti toženke kot sopogodbenice tožeče stranke iz pogodbe o posredovanju.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
Navedba dejstev in predlaganje dokazov je neločljivo procesno dejanje (219. člen ZPP). Stranka, ki navaja dejstva, mora k temu predlagati dokaze. Sama navedba dejstev ne zadostuje, prav tako ni upošteven predlog za izvedbo dokazov, če ni določno navedeno, katera dejstva naj bi se s tem dokazala.