ZPP (1977) člen 354, 354/2-3. ZSamS člen 11, 37, 37/1, 40, 40/1, 40/2.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - dogovor o notranji arbitraži - ustanovitev arbitraže
Ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče odločilo v sporu med članoma poslovnega sistema, katerega člani so se dogovorili, da bodo za reševanje medsebojnih sporov ustanovili notranjo arbitražo, ta pa ni bila ustanovljena.
ZDen v določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena izrecno določa, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev arondiranih kmetijskih zemljišč, če upravičenci niso dobili ustreznih zemljišč. Tožnik v upravnem postopku ni uveljavljal in dokazoval okoliščin, ki bi kljub ugotovljeni približno enaki vrednosti zemljišč kazale na neustreznost dodeljenih zemljišč. Le s pavšalnimi navedbami tožnik ni uspel dokazati, da nadomestna zemljišča niso ustrezna.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - koristi otroka
Sodna praksa je v večini primerov res taka, da so otroci ob razvezi zakonske zveze dodeljeni materi. Vendar to ni pravilo, ampak vsakokrat posebej posledica presoje, da bodo otroci zaradi vseh okoliščin v varstvu in vzgoji pri materi bolje preskrbljeni.
ZOR člen 154, 200.KZ člen 169, 170, 171.URS člen 34, 35, 39.
denarna odškodnina - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - razžalitev v tisku - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - javna glasila - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do obveščenosti
Protipravnost ravnanja pisca članka je izključena, čeprav so bile v članku uporabljene nekatere trde, žaljive in posplošene ocene o oškodovancu, kadar je zapisano mogoče razumeti kot kritiko stanja v določenem športu oziroma kot kritiko ravnanja oškodovanca kot športnega funkcionarja, in ne kot napad na njegovo osebnost, kot sramotitev, poniževanje in podobno. Prag, ki je pomemben za navedeno oceno, se presoja v vsakem primeru posebej in je pri obravnavanju zadev javnega pomena višji kot v zadevah zasebnega pomena.
predkazenski postopek - pripor - koluzijska nevarnost (uničenje sledov kaznivega dejanja) - posebne operativne metode in sredstva - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - izvrševanje nadzora telekomunikacij zoper oba zakonca - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - obdolženec kot priča v istem postopku - soosumljenec kot privilegirana priča
Ukrep iz 1. tč. 1. odst. 150. čl. ZKP je bil izvrševan zoper oba soosumljenca, ki sta zakonca. Za informacijo, ki jo je vseboval zapis prisluškovanja razgovoru med odvetniškim kandidatom iz pisarne zagovornikov osumljenca B.Š. in soosumljenko - ženo osumljenega B.Š., ni mogoče reči, da izvira od dveh privilegiranih prič - osumljenčevim zagovornikom in zakoncem osumljenca, ker:
- v istem kazenskem postopku zaradi istega kaznivega dejanja ista oseba ne more imeti hkrati status obdolženca in (privilegirane) priče v razmerju do soobdolženca zakonca in to velja tudi za predkazenski postopek;
- informacija, ki jo je vseboval zapis prisluha, ne vsebuje ničesar, kar naj bi osumljenec zaupal odvetniškemu kandidatu kot svojemu zagovorniku, ampak informacijo o tem, kako naj bi mu osumljenec iz svoje aktovke "prevekslal" disketo in jo je nato zagovornik odstranil iz prostora za pridržanje. Ta informacija pa nakazuje na povsem določeno ravnanje navedenega zagovornika v smeri preprečevanja dokazovanja, česar vsekakor ni mogoče enačiti z zaupno informacijo klienta svojemu zagovorniku, zato ne gre za kršitev iz 2. tč. 235. čl. ZKP.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - prekluzivni roki - dovoljenost revizije zoper sklep
Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 299, 299/5, 364, 364/7, 371, 371/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - branje zapisnikov o izpovedbah privilegiranih prič - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je prekršilo obsojenčeve pravice obrambe in je to vplivalo na zakonitost sodbe, saj iz zapisnika o glavni obravnavi v ponovljenem sojenju ne izhaja, da je sodišče odločalo o obsojenčevih dokaznih predlogih, ki jih je predlagal pri svojem prvem zagovoru (med drugim zaslišanje vnuka, ki je bil na prvem sojenju zaslišan, in žene, ki se je pričevanju odrekla). Zgolj navedba v zapisniku, da je sodišče v soglasju s strankama prebralo listinsko dokumentacijo, ne zadostuje. Za branje listinske dokumentacije namreč soglasje strank ni potrebno, če pa so bili mišljeni tudi zapisniki o zaslišanju prič, pa velja, da zapisnika o zaslišanju privilegirane priče tudi s soglasjem strank ni dopustno prebrati.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, in sme zavrniti izvedbo dokazov za ugotovitev dejstev tudi, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč. Mora pa sprejeti dokazni predlog, kakor hitro se izkaže, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi imel zaradi domneve nedolžnosti za posledico oprostilno sodbo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah - pravno priznana škoda - ugriz psa
Po ugotovitvah postopka se je tožnica bala psov že prej in zaradi napada toženčevega psa naj bi se ta strah le še povečal. To pa naj bi se posledično odražalo predvsem v njenem omejenem gibanju (sprehodih), kar naj bi zmanjševalo njeno življenjsko aktivnost. Toda ugotovljene okolnosti, ki naj bi izkazovale to obliko škode, glede na majhen obseg in naravo omejitve, ne utemeljujejo obstoja navedene oblike škode. Neznatna škoda ni pravno priznana škoda.
Vrednost spornega predmeta je sestavni del tožbe oziroma nasprotne tožbe. Ker toženec v nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spora, vrednost spora po tožbi pa ni presegala zneska 50.000,00 din, ki je predstavljal mejno vrednost za dovoljenost revizije, toženčeva revizija ni dovoljena.
Prenovitev je ugasnitev glavne obveznosti zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve ali drugačno pravno podlago. Prenoviti je mogoče samo neizpolnjeno obveznost. Zato izpolnitev obveznosti izključuje njeno prenovitev.
upravičenec do denacionalizacije - podržavljenje s pravnim poslom, katerega ničnost določena s 6. členom Odloka AVNOJ - stališče ustavnega sodišča
Če je bilo premoženje podržavljeno s pravnim poslom, ki v trenutku sklenitve ni bil ničen, ničnost pa je bila določena s 6. členom Odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Ur.l. DFJ, št. 2/45), je potrebno pri pravnem vprašanju, komu je bilo premoženje podržavljeno, upoštevati stališče Ustavnega sodišča RS (odločba Up 332/97 z dne 19.3.1998), po katerem je potrebno šteti, da je bilo premoženje podržavljeno že s samo uveljavitvijo Odloka AVNOJ.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda sokrivda - povrnitev gmotne in negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Krivda za nesrečo je obojestranska, ker je posledica napačne vožnje obeh udeležencev. Toženka je prekršila pravilo prednosti, ki je eno temeljnih pravil varnosti cestnega prometa. Zato je njen del krivde večji in znaša 70 odstotkov. Tožnik je znatno prekoračil dovoljeno hitrost in s tem soprispevl k nesrečo. Njegov del krivde je 30 odstotkov.
ZPP člen 3, 3/3, 292, 306, 306/4, 308, 309, 385, 392, 412, 412/1.ZZZDR člen 96, 98, 99.
res transacta - priznanje očetovstva - izpodbijanje sodne poravnave - zakonski spori - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo - spori iz razmerij med starši in otroki - izpodbijanje očetovstva s sporazumom strank - razpolaganje z zahtevkom - nedopustna razpolaganja - učinki sodne poravnave
Državno tožilstvo RS je z zahtevo za varstvo zakonitosti upravičeno izpodbijati odločitev sodišča v zvezi z dovolitvijo ali zavrnitvijo sodne poravnave. Pri tem sme uveljavljati razloge, s katerimi se utemeljuje zahteva za varstvo zakonitosti, ne pa razlogov za tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - vsebina sporazuma - izvršljivost sporazuma
Veljaven je sporazum o ustanovitvi zastavne pravice po 251c členu ZIP, ki ne vsebuje podatka o dospelosti zavarovane terjatve, vendar je ta določena v posojilni pogodbi, ki je njegov sestavni del.
Tožniki so lahko upravičeni le do kapitalskega deleža njihovega pravnega prednika oz. upravičenca na premoženju javne trgovinske družbe (osebne družbe), ki je ob nacionalizaciji (zaplembi)
prenehala, njeno premoženje pa je prešlo v last FLRJ, ne pa tudi do celotnega premoženja te družbe. Zato pravočasni zahtevek enega upravičenca ne more biti v korist vseh upravičencev. Zahtevek tožnikov, ki so se priključili prvemu upravičencu po preteku roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen, je bil zato pravilno zavržen kot prepozen.
Nepopolna in nerazumljiva vloga, ki jo stranka, kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice, če vloge v roku ne bo dopolnila, ne dopolni, se zavrže.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - ukinitev dela dejavnosti in zaprtje poslovne enote - plače in drugi prejemki - odpravnine - osnova za izračun odpravnine
Sodišče druge stopnje je preizkusilo vse pritožbene navedbe, pri čemer je ugotovilo, da so bile osnove za izračun odpravnin tožnikom ugotovljene v skladu z veljavnimi akti o plačah tožnikov. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da bi lahko bile osnove drugačne, če bi bile v formalnem postopku razveljavljene odločitve tožene stranke o višini plač tožnikov, do česar pa ni prišlo. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na domnevne nepravilnosti pri lastnem odločanju o višini plače tožnikov, ki je bila upoštevana kot osnova za izračun odpravnin. Te plače so bile tožnikom na podlagi veljavnih sklepov tožene stranke dejansko izplačane, tožniki pa njihove višine niso izpodbijali v ugovornem ali sodnem postopku.
Sodišče druge stopnje je revidentu v zvezi s tem izčrpno odgovorilo na njegovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje že v razlogih svoje sodbe. Pri tem je pravilno presodilo, da je ukinitev poslovne enote pravne osebe treba z vidika ugotavljanja upravičenosti prenehanja delovnega razmerja delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov šteti kot organizacijsko spremembo delodajalca. Pri tem ni treba, da so organizacijske spremembe izvedene po volji delodajalca, temveč so lahko, in pogosto tudi so, posledica nujnih ukrepov, ki jih je pravna oseba dolžna izvesti zaradi sanacije ali prilagajanja tržnim razmeram, s tem da so tovrstne prilagoditve lahko tudi posledica ukrepov državnih organov, ki določajo pogoje poslovanja pravnih oseb ali drugih dogodkov, na katere delodajalec ni mogel vplivati. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo toženi stranki prepovedano poslovanje, ker se ni reorganizirala v skladu z zakonsko utemeljenimi zahtevami Banke Slovenije.