Če stranka izločuje vse sodnike in predsednika sodišča je treba o zahtevi za izločitev odločiti po 2. in 1. odstavku 73. člena ZPP. Če sodišče zaradi izločitve sodnikov ne more postopati, določi višje sodišče za postopanje v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče s svojega območja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - ekonomičnost postopka
Presoja, kakšen bo obseg dokaznega postopka in katere dokaze bo treba izvajati, zahteva, da se o zahtevku izrečeta obe stranki. Zato mora sodnik počakati vsaj na odgovor na tožbo. Šele tedaj bi lahko ocenil, kje bi se postopek laže opravil, oziroma pred katerim sodiščem bi bilo mogoče izvesti postopek na bolj ekonomičen način (11. člen ZPP). Šele tedaj bi zato tudi imel zadostno podlago za predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZDen člen 3, 3/1-20. Odlok AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 6.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - upravičenci do denacionalizacije - ničnost posla
Ker so bili pravni posli oseb in podjetij v skladu s 6. členom Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, nični, to pomeni, da pravni posel z dne 4.11.1942 sploh ni bil sklenjen, torej tudi niso mogle nastati nikakršne posledice.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zmotni so revizijski očitki, da odmerjena odškodnina ni primerna glede na prikrajšanja, s katerimi je soočen tožnik, in glede na vse tiste aktivnosti, v katere mora vlagati več napora. Pri tem je treba poudariti, da ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotkih ni pravno odločilna okoliščina, ampak je prav tako podvržena kritični pravni presoji.
postopek za priznanje tujih sodnih odločb - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Za izvedbo postopka za priznanje tuje sodne odločbe veljajo določila 101. člena ZUKZ. Ta določajo pristojnost sodišča in meje preizkusa pogojev za priznanje tuje sodne odločbe. Prav tako je predpisano pravno sredstvo - pritožba - in kdo o njej odloča. Ker gre za vrsto nepravdnega postopka, načeloma velja, da izredna pravna sredstva niso dovoljena. V nasprotnem primeru bi moral ZUKZ vsebovati izrecno (nasprotno) določbo.
ocena sodišča o ugotovljenosti odločilnih dejstev kot pravni standard - načelo materialne resnice - dokazno breme - tožba na ugotovitev očetovstva
Ali je sodišče prepričano, da je neko dejstvo ugotovljeno ali ne, je res pravni standard. Vendar pa je pravilna uporaba tega standarda odvisna od dejstev, s katerimi sodišče opredeli (napolni) vsebino pravnega standarda v vsakem konkretnem primeru posebej.
Poleg načela materialne resnice (prepričanja, da je ugotovitev resnična), sodišče pri dokazni oceni upošteva tudi pravila o dokaznem bremenu.
Za pravilno uporabo materialnega prava ni pomembno, ali je bila zaploditvena sposobnost pokojnika zmanjšana. Pravno odločilna bi lahko bila le dokazana trditev, da pokojnik sploh ni bil sposoben zaploditi otroka.
Če je bila v času uveljavitve SZ lastnica hiše zakonita zastopnica tožnika, in ob nadaljnji ugotovitvi, da je bila hiša za bivanje primerna, sta sodišči pravilno uporabili 2. odstavek 128. člena SZ v zvezi s 60. členom ZSR. Ko sta ugotovili, da so po ZSR obstajali razlogi za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov, sta pravilno presodili, da tožena stranka ni bila zavezanec za prodajo navedene garsonjere po privatizacijskih pogojih SZ.
pripor - odreditev pripora pred uvedbo preiskave - utemeljen sum - domneva nedolžnosti - načelo kontradiktornosti pred uvedbo preiskave
Utemeljen sum kot zakonsko določeni pravni standard, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je predpogoj za odločanje o odreditvi oz. neodreditvi pripora. Pri tem gre za stopnjo verjetnosti, ki se je v obravnavanem primeru, t.j. pred uvedbo preiskave, ugotavljala iz ovadbi priloženih izjav udeležencev (tudi oškodovancev). V tej fazi neupoštevanje načela kontradiktornosti v smislu kot ga razlaga vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, in sicer da sodišče pred odreditvijo pripora ni zaslišalo domnevne oškodovanke, ni kršitev postopka, saj je zbiranje dokazov z zaslišanjem prič stvar preiskave.
Ugotavljanje nevarnosti, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - sorodstveno razmerje do prič
Zgolj teža kaznivega dejanja in obdolženčevo sorodstveno razmerje do (privilegiranih) prič, ki jih bo potrebno zaslišati na glavni obravnavi, ne da bi bilo izkazano, da je obdolženec med preiskavo storil kakršnokoli dejanje, ki bi utemeljevalo bojazen, da bo na te priče vplival, ne zadošča za obstoj pripornega razloga po 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z dokaznimi zaključki v napadenih sodbah, ko v njih ni nasprotja med izvedenimi dokazi in obrazložitvijo in ko ne gre za nepravilen povzetek zagovora ali izpovedi priče, je uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitve postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
začasna odredba - večkratno odločanje o isti stvari
Tožniki so zoper toženo stranko sprožili več upravnih sporov proti njenim različnim odločbam. Ne gre za obravnavo iste zadeve, če je bila v drugem upravnem sporu odrejena prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, kljub istim nepremičninam in istem denacionalizacijskem postopku. Potreba za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu je podana prav zaradi časovne omejenosti navedene začasne odredbe, izdane v drugem upravnem sporu.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 6-4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 11, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 249, 249/1-1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - uporaba novega pravilnika - obnova postopka
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe
Trditev vložnika zahteve, da je veljavni KZ za obdolženca milejši, ker je nehal veljati predpis, ki je določal očitano kaznivo dejanje - 2.odst. 133.čl. KZ-77, saj ni naštet v 392. čl. KZ, ni utemeljena. Bistveni elementi kaznivega dejanja po 2.odst. 133.čl. KZ-77 so povzeti v določbo 1.odst. 244.čl. veljavnega KZ, kolikor se tičejo opredelitve storilca, področja njegovega delovanja - gospodarske dejavnosti, načina storitve - z zlorabo položaja ali prestopitvijo meje svojih pravic ali opustitvijo svoje dolžnosti, vse z namenom pridobiti premoženjsko korist sebi ali drugemu ali povzročiti premoženjsko škodo. Opustitev izraza "protipravna" premoženjska korist ni dekriminalizacija prejšnje določbe, ampak opustitev pleonazma, ko je v ostalih elementih protipravnost ravnanja in posledice pojmovno zadostno razvidna.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - direktor družbenega podjetja
Če ima naklepno ravnanje direktorja družbenega podjetja, ki opravlja gospodarsko dejavnost, v obliki fiktivnega prenosa dejavnosti na novo nastalo podjetje v mešani lastnini za posledico preusmeritev ustvarjenega dobička nanj in s tem nastanek premoženjske škode za družbeno podjetje, je to zloraba direktorskega položaja in kaznivo dejanje po 1.odst. 244.čl. KZ. Pri tem ni pomembno, da je nov gospodarski subjekt ustanovljen v skladu z veljavnimi predpisi.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - pripravljalna dejanja
Če iz opisa dejanja ni razvidno, da je storilec nameraval pobegniti v tujino z namenom vključitve v združbo, ustanovljeno s ciljem zrušiti ali spraviti v nevarnost objekte varstva, naštete v 1.odst. 2.čl. ZKLD, niso podani zakonski znaki pripravljalnega dejanja kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD.
ZPP člen 498, 498/1, 503. ZPP (1977) člen 71, 71-5.ZD člen 115, 115/3.
izločitev sodnika višjega sodišča - izločitveni razlogi - sodelovanje pri izdaji odočbe nižjega sodišča - priprave za glavno obravnavo - izročilna pogodba - preklic izročitve
Po prejšnjem zakonu o pravdnem postopku je obstajal objektivni razlog za izključitev pritožbenega sodnika le, če je sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča (5. točka 71. člena ZPP/77). S tem je nedvomno mišljeno le neposredno sodelovanje pri izdaji sodbe, s katero se je končal postopek na prvi stopnji, ne pa tudi pri pripravljalnih dejanjih.
Na prodajo stanovanja je lahko tožen le tisti, ki je lastnik in ki lahko kupcu omogoči pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo (primerjaj 20. in 33. člen ZTLR, Uradni list SFRJ, št. 6/80 do 36/90).
povzročitev škode - odločba sodnika za prekrške - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Odločba občinskega sodnika za prekrške je pravnomočni akt oblastvenega organa, ki veže vsakogar. Če je bila pravnomočna odločba izvršena, ni mogoče očitati občinskemu sodniku za prekrške nikakršne nezakonitosti, saj bi se nezakonitost lahko uveljavljala proti odločbi le s pravnimi sredstvi v skladu z določili dvanajstega in trinajstega poglavja ZP (1983) in ne s tožbo, kot je to storila tožeča stranka.
ZDen člen 68.ZLPP člen 20, 20/1, 20/6.ZSKZ člen 14, 14/3. ZUS člen 59, 59/1, 74.
izločitev kmetijskih zemljišč - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Če podjetje ne izvede lastninskega preoblikovanja v roku iz 1. odstavka 20. člena ZLPP, pristojnosti glede izbire in izvedbe postopka preoblikovanja v tem zakonu (6. odstavek 20. člena) preidejo na Agencijo. Zato bi morala to upoštevati tudi tožena stranka v pritožbenem postopku, saj ne glede na to, ali obstaja začasna odredba o prepovedi razpolaganja z zemljišči ali ne, ne morejo biti predmet lastninskega preoblikovanja nezazidana stavbna zemljišča, ki bi po 3. odstavku 14. člena ZSKZ kot last RS morala biti prenesena na Sklad in izločena iz sredstev podjetja pred ugotovitvijo družbenega kapitala za lastninsko preoblikovanje.