Obstoj sorodstvenega razmerja med dejanskim kupcem nepremičnine in osebo, za katero je posredovala tožeča stranka, še ne zadostuje za nastanek pogodbene obveznosti toženke kot sopogodbenice tožeče stranke iz pogodbe o posredovanju.
ocena sodišča o ugotovljenosti odločilnih dejstev kot pravni standard - načelo materialne resnice - dokazno breme - tožba na ugotovitev očetovstva
Ali je sodišče prepričano, da je neko dejstvo ugotovljeno ali ne, je res pravni standard. Vendar pa je pravilna uporaba tega standarda odvisna od dejstev, s katerimi sodišče opredeli (napolni) vsebino pravnega standarda v vsakem konkretnem primeru posebej.
Poleg načela materialne resnice (prepričanja, da je ugotovitev resnična), sodišče pri dokazni oceni upošteva tudi pravila o dokaznem bremenu.
Za pravilno uporabo materialnega prava ni pomembno, ali je bila zaploditvena sposobnost pokojnika zmanjšana. Pravno odločilna bi lahko bila le dokazana trditev, da pokojnik sploh ni bil sposoben zaploditi otroka.
Revizijsko sodišče odloča v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji (386. člen ZPP). Zato samo ne more iskati morebitnih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih revizija določno ne opredeli, razen kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
ZDen člen 73. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZUP (1986) člen 241, 241/1, 243, 243/1, 267, 267/1-1.
odškodnina za odplačno pridobljeni poslovni prostor - stvarna pristojnost
Glede na 73. člen ZDen je, tako po prejšnjih predpisih o razlastitvi, kot tudi po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97), pristojno za odločitev odškodnine sodišče v nepravdnem postopku.
ZOR člen 210. ZTLR člen 24. ZPP (1977) člen 373, 373-4, 392, 400, 400/1.
originarna pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - delo in vlaganja v tujo kmetijo - neupravičena pridobitev - sprememba sodbe prvostopenjskega sodišča - revizija proti sklepu - dovoljenost revizije
Delo na kmetiji, ohranjanje kmetije in obnavljanje ter vlaganje vanjo, pa čeprav zaradi tega kmetija pridobi na vrednosti, sami po sebi niso pravna podlaga za pridobitev (so)lastninske pravice. Na tej podlagi ni mogoče pridobiti (so)lastninske pravice na originaren način. Tožnici zato tudi po presoji revizijskega sodišča preostaja le morebitni obligacijskopravni zahtevek.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zmotni so revizijski očitki, da odmerjena odškodnina ni primerna glede na prikrajšanja, s katerimi je soočen tožnik, in glede na vse tiste aktivnosti, v katere mora vlagati več napora. Pri tem je treba poudariti, da ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotkih ni pravno odločilna okoliščina, ampak je prav tako podvržena kritični pravni presoji.
Solidarnega dolžnika ni mogoče obsoditi na plačilo dolga z učinkom pravnomočnosti v pravdi, v kateri ni zajet kot solidarni dolžnik (toženec). Če pa je o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba zaradi dejstva, ki ga pravilno uveljavlja revident (dva izvršilna naslova), v poznejši odločbi upoštevati tudi prejšnji pravnomočni pravni naslov. Upoštevati tako, da sodišče pozneje toženega obsodi solidarno s tistim, ki je bil že prej pravnomočno obsojen na plačilo istega dolga.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - sorodstveno razmerje do prič
Zgolj teža kaznivega dejanja in obdolženčevo sorodstveno razmerje do (privilegiranih) prič, ki jih bo potrebno zaslišati na glavni obravnavi, ne da bi bilo izkazano, da je obdolženec med preiskavo storil kakršnokoli dejanje, ki bi utemeljevalo bojazen, da bo na te priče vplival, ne zadošča za obstoj pripornega razloga po 2. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP.
pripor - odreditev pripora pred uvedbo preiskave - utemeljen sum - domneva nedolžnosti - načelo kontradiktornosti pred uvedbo preiskave
Utemeljen sum kot zakonsko določeni pravni standard, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, je predpogoj za odločanje o odreditvi oz. neodreditvi pripora. Pri tem gre za stopnjo verjetnosti, ki se je v obravnavanem primeru, t.j. pred uvedbo preiskave, ugotavljala iz ovadbi priloženih izjav udeležencev (tudi oškodovancev). V tej fazi neupoštevanje načela kontradiktornosti v smislu kot ga razlaga vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, in sicer da sodišče pred odreditvijo pripora ni zaslišalo domnevne oškodovanke, ni kršitev postopka, saj je zbiranje dokazov z zaslišanjem prič stvar preiskave.
Ugotavljanje nevarnosti, da bo oseba ponovila kaznivo dejanje, ne pomeni kršitve domneve nedolžnosti.
Po vsebini predstavlja pogodba o zavarovanju kreditov malega gospodarstva s področja osebnega dela splošne pogoje pogodbe v smislu določila prvega odstavka 142. člena ZOR, saj gre pri obravnavani pogodbi za formularno pogodbo, očitno sestavljeno od strani tožene zavarovalnice, katere firma je odtisnjena v glavi na vseh sedmih straneh pogodbe.
Po določilu drugega odstavka 143. člena ZOR lahko sodišče zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, na podlagi katerih druga stranka izgublja pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga nasproti njej.
Ni dopustno, da bi zavarovanec izgubil vse pravice iz zavarovalne pogodbe, če ne bi izpolnil formalnih obveznosti (izguba zavarovalnih pravic v primeru, da zavarovanec v roku 60 dni s priporočenim pismom dvakrat zapored ne opomni posojilojemalca na plačilo zapadlega dela posojila, in če v nadaljnjem roku 60 dni ne predloži zavarovalnici odškodninskega zahtevka), ki za zavarovalnico kot pogodbenega zavezanca ne predstavljajo neke posebej pomembne okoliščine, ki bi onemogočala, ali znatneje oteževala izpolnitev njene obveznosti izplačati odškodnino.
začasna odredba - večkratno odločanje o isti stvari
Tožniki so zoper toženo stranko sprožili več upravnih sporov proti njenim različnim odločbam. Ne gre za obravnavo iste zadeve, če je bila v drugem upravnem sporu odrejena prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, kljub istim nepremičninam in istem denacionalizacijskem postopku. Potreba za izdajo začasne odredbe v tem upravnem sporu je podana prav zaradi časovne omejenosti navedene začasne odredbe, izdane v drugem upravnem sporu.
privatizacija stanovanj - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - zamenjava stanovanj - soglasje stanodajalca - preselitev v enakovredno stanovanje - tožba na izpraznitev stanovanja
Revizijsko izvajanje, češ da od 25.6.1991 do odhoda jugoslovanske vojske, ni veljal noben predpis, je zmotno. Veljal je splošni predpis, ki je urejal stanovanjska razmerja, to je ZSR. Ta zakon je res omogočal zamenjavo stanovanj, kot trdi revidentka, toda v 24. in 25. členu je predvideval sklenitev pisne pogodbe o zamenjavi stanovanja (in ne sklepa o dodelitvi stanovanja) ter soglasje stanodajalca, se pravi ustreznega organa Republike Slovenije. Tega toženka nima, zato ni mogoče govoriti o zamenjavi stanovanj.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe
Trditev vložnika zahteve, da je veljavni KZ za obdolženca milejši, ker je nehal veljati predpis, ki je določal očitano kaznivo dejanje - 2.odst. 133.čl. KZ-77, saj ni naštet v 392. čl. KZ, ni utemeljena. Bistveni elementi kaznivega dejanja po 2.odst. 133.čl. KZ-77 so povzeti v določbo 1.odst. 244.čl. veljavnega KZ, kolikor se tičejo opredelitve storilca, področja njegovega delovanja - gospodarske dejavnosti, načina storitve - z zlorabo položaja ali prestopitvijo meje svojih pravic ali opustitvijo svoje dolžnosti, vse z namenom pridobiti premoženjsko korist sebi ali drugemu ali povzročiti premoženjsko škodo. Opustitev izraza "protipravna" premoženjska korist ni dekriminalizacija prejšnje določbe, ampak opustitev pleonazma, ko je v ostalih elementih protipravnost ravnanja in posledice pojmovno zadostno razvidna.
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 6, 6-4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 11, 20, 20/2. Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 249, 249/1-1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - uporaba novega pravilnika - obnova postopka
Če v postopku ni ugotovljeno, ali so morda določbe novega pravilnika za vlagatelja zahteve ugodnejše, je nepravilno uporabljeno materialno pravo in je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP člen 498, 498/1, 503. ZPP (1977) člen 71, 71-5.ZD člen 115, 115/3.
izločitev sodnika višjega sodišča - izločitveni razlogi - sodelovanje pri izdaji odočbe nižjega sodišča - priprave za glavno obravnavo - izročilna pogodba - preklic izročitve
Po prejšnjem zakonu o pravdnem postopku je obstajal objektivni razlog za izključitev pritožbenega sodnika le, če je sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča (5. točka 71. člena ZPP/77). S tem je nedvomno mišljeno le neposredno sodelovanje pri izdaji sodbe, s katero se je končal postopek na prvi stopnji, ne pa tudi pri pripravljalnih dejanjih.
začasna odredba - družba z omejeno odgovornostjo - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine - roki za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti
Z začasno odredbo ni mogoče odvzeti družbeniku upravičenja iz 360. oz. 364. člena ZGD.
S tožbo na ugotovitev neobstoja sklepov skupščine ni mogoče zaobiti rokov iz 360. in 364. člena ZGD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.člena ZKLD - pripravljalna dejanja
Če iz opisa dejanja ni razvidno, da je storilec nameraval pobegniti v tujino z namenom vključitve v združbo, ustanovljeno s ciljem zrušiti ali spraviti v nevarnost objekte varstva, naštete v 1.odst. 2.čl. ZKLD, niso podani zakonski znaki pripravljalnega dejanja kaznivega dejanja po 8.tč. 3.čl. ZKLD.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - SODSTVO
VS05228
ZS člen 110.ZDen člen 68.ZLPP člen 11, 12, 13, 13/2. ZPPSL člen 104, 131, 149, 149/4.
lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - razlaga pravnih mnenj občne seje VS RS
Stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, v katerem ima upravičenec svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo. Namen denacionalizacije je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja. Kot instrumenti za realizacijo tega namena so uzakonjene tudi začasna prepoved razpolaganja po 68. členu ZDen in začasne odredbe po II. poglavju ZLPP.