dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nasprotna tožba - sporazum o vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari
Pravdna stranka, ki bi si hotela zagotoviti pravico do revizije, bi morala pravočasno navesti ustrezno vrednost spornega predmeta ali opozoriti sodišče, naj zahteva ugotovitev vrednosti spora v zvezi s tožbenim zahtevkom nasprotne stranke. Ker tožeča stranka tega ni storila, njena revizija ni dovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče po 392. členu, v zvezi s 389. členom ZPP 1977 zavrglo.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obseg zapuščine - darilo
Sodišče prve in druge stopnje sta pravilno uporabili 4. odstavek 28. člena ZD, ko sta zavrnili stvarnopravni tožbeni zahtevek, ki je bil naperjen proti toženi pokojnikovi hčeri. Ugotovili sta namreč, da je dal pokojni darilo njeni hčeri (torej svoji vnukinji), pa še to v obliki denarja in ji ni kupil stanovanja, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (1993) člen 16, 16/4.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija nadzidave
Lokacijsko dovoljenje je bilo pravilno izdano na podlagi Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Postojna, kot kasnejšega predpisa, ki v mejah območja, ki ga obravnava, vsebuje tudi predmetno parcelo, in je razveljavil omejitve, določene z zazidalnim načrtom "Soseske pod Tržaško cesto" iz leta 1965. Tožnikovo soglasje v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ni potrebno, saj ga ZUN ne določa, navedena uredba pa tudi ne.
pogodba o uporabi tehničnih izboljšav - plačilo nadomestila za uporabo
Dejstvo, ali je tožnik ustvaril ugotovljene tehnične izboljšave v času trajanja delovnega razmerja pri tožencu ali ne, sploh ni odločilno. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik avtor tehničnih izboljšav, da je toženec te tožnikove tehnične izboljšave uporabil, s pogodbo, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, pa se zavezal, da bo tožniku uporabo njegovih tehničnih izboljšav plačal. Podlaga toženčeve obveznosti je tedaj sklenjena pogodba.
začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic - razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika
Nenadna, nenačrtovana razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika je takšna občutna sprememba v tožnikovem življenju, zaradi katere bi zanj lahko prišlo do nastanka hujših škodljivih posledic.
Ker občini kot zavezancu v denacionalizacijskem postopku sploh ni bilo omogočeno sodelovanje v upravnem postopku, je podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
Revizije ni mogoče zavreči, čeprav uveljavlja njen vlagatelj samo nedovoljene revizijske razloge. To pa zato, ker mora revizijsko sodišče izpodbijano sodbo vredno preizkusiti tudi, če so podani revizijski razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.
Oseba, ki opravi uvozne ali izvozne storitve v imenu in za račun naročnika, tega neposredno zaveže nasproti druge pogodbene stranke.
Če med strankama spora do dostave blaga ni bila sklenjena pogodba (pismenost ni potrebna - prvi odstavek 67. člena ZOR), že okoliščina, da tožena stranka prejetega blaga ni stavila tožeči stranki na razpolago, zadostuje za zaključek, da je bila pogodba sklenjena.
Takšen zaključek lahko temelji na okoliščini, da tožena stranka ni zavrnila računa.
upravičenci - dejanski prehod premoženja iz zasebne v družbeno lastnino
V postopku denacionalizacije je za presojo, kdo je denacionalizacijski upravičenec, pomemben dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno lastnino in ne samo, na podlagi katerega predpisa je bila kasneje izdana odločba, ki je bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
denacionalizacija stavb in stavbnih zemljišč - odločanje na seji brez podlage v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku
Ob tem, da je ostalo nepojasnjeno, kakšno dejansko podlago ima sporna odločitev o višini odškodnine, je sodišče prve stopnje kršilo določbo 51. člena ZUS, saj za odločanje na seji in za zavrnitev tožbe ni imelo podlage v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Po 1. odstavku 11. člena ZLPP je lahko upravičenec vložil predlog za izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja podjetja najpozneje do 7.6.1993. Z zamudo tega roka je ugasnila pravica za vračilo v naravi, upravičencu pa je pripadala le pravica do odškodnine v obliki obveznic SOS ali delnic v lasti RS (2. odstavek 15. člena ZLPP). Ker tožeča stranka zahtevka za denacionalizacijo v obliki odškodnine ni uveljavljala tudi po opozorilu upravnega organa, da ni zakonskih pogojev za vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, in ni spremenila zahtevka za odškodnino v obliki delnic SOS ali obveznic RS, se je zahteva za denacionalizacijo zavrnila.
ZUS člen 77, 77/2-2.ZDen člen 18, 18/1, 68. ZPPSL člen 104, 104/1, 104/2, 131, 131/1, 137, 137/1, 137/7.
ovire za vrnitev nepremičnin v naravi in stečaj
Če je nad denacionalizacijskim zavezancem uveden stečaj pred izdajo denacionalizacijske odločbe, upravni organ ne sme vrniti nepremičnin v naravi, če na podlagi podatkov stečajnega sodišča ne ugotovi, da je bila nepremičnina izločena iz stečajne mase oziroma da sploh ni prešla v stečajno maso.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - ekonomičnost postopka - tožba na razveljavitev sodne poravnave - zaslišanje sodnika kot priče
Dejstvo, da se o okoliščinah, v katerih je bila sklenjena izpodbijana poravnava, predlaga za zaslišanje sodnik, pred katerim sta pravdni stranki sklenili poravnavo, ne predstavlja razloga, ki bi zaradi ekonomičnosti ali drugega tehtnega razloga utemeljeval delegacijo.
vračanje kmetijskih zemljišč iz funkcionalnega kompleksa
Če parcele, ki je bila podržavljena, sedaj ni več v uradnih evidencah, niti v naravi, pač pa je sedaj z drugimi parcelami združena v eno novo parcelo, ki je v funkcionalnem kompleksu, se za vračanje kmetijskih zemljišč iz tega funkcionalnega kompleksa uporabljajo določbe 2. odstavka 27. člena ZDen.
V tej pravdni zadevi so odločilne dejanske ugotovitve o skupnem bivanju tožnice in F.K. v obdobju 13 let, o skupnem gospodinjstvu, ekonomski odvisnosti, medsebojni pomoči in o vsebini njunega notranjega razmerja, ki se je tudi navzven v razmerju do okolice izražalo kot skupnost moža in žene. Ob takih dejanskih ugotovitvah revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da sta toženec in F. K. živela v izvenzakonski skupnosti, zaradi česar tožnici gre dedna pravica po 2. odstavka 10. člena ZD.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - telesne bolečine - strah
Ker so prizadetosti v zvezi s stresnim sindromom izzvenele v šestih mesecih, je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da tožnici za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti ne gre odškodnina. Zato je vse iz izvedenskega mnenja izhajajoče prizadetosti v zvezi s stresnim sindromom materialnopravno pravilno upoštevalo pri telesnih bolečinah in neugodnostih v času zdravljenja in pri strahu tako, da je v tem delu v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - konkurenca več vzrokov za nastanek škodnega dogodka - obojestranska krivda - vmesna sodba
Nevarno situacijo je res povzročil neznani voznik, zaradi česar je P. T. zapeljal na bankino, vendar je do zanašanja njegovega vozila ob prehodu z bankine nazaj na asfalt prišlo tudi zaradi znatno prevelike hitrosti v povezavi z zapoznelim in manj kontroliranim obračanjem krmila, na kar je vplival zaužiti alkohol. Zato so pravilni razlogi obeh sodišč, da je pretežni del krivde za prometno nesrečo na njegovi strani. Po presoji revizijskega sodišča je ustrezno razmerje odškodninske odgovornosti 70 odstotkov proti 30 odstotkom v korist tožene stranke.
ZDen člen 3, 3/1-29. ZUP (1986) člen 171, 171/7. ZUS člen 51, 51/1.
odločanje upravnega organa na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - kmetijska zemljišča - odškodnina
Pravni prednik tožnice z dodelitvijo neustreznih nadomestnih zemljišč in izplačilom odškodnine še ni prejel ustrezne odškodnine za razlaščeno kmetijsko zemljišče; zato je kot upravičenec po določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena ZDen upravičen do odškodnine. Ta se bo izplačala glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje oz. pravilno ugotovljeno velikost odvzetega zemljišča, kar mora storiti organ prve stopnje v upravnem postopku na podlagi spremembe potrdila in drugih dokazov, ki jih bo predložila tožnica.
podlaga podržavljenja - arondacijska odločba ali sporazum
Kadar sporazum ne vsebuje vseh sestavin in elementov kupoprodajne pogodbe, ga ni mogoče šteti za podlago podržavljenja zemljišča, pač pa se za tako podlago šteje ob podržavljenju izdana arondacijska odločba. Odločitev Ustavnega sodišča RS o pristojnem organu v vsakem od obravnavanih primerov (U-II 107/95, U-II 213/95 in U-II 90/97 - Ur.l. RS, št. 24/97) temelji na natančnem pregledu sporazuma in arondacijske odločbe.