Ker je obveznost iz obveznic prenehala, toženki ni mogoče očitati, da je ni izpolnila (da bi bila obveznost lahko kršena, mora sploh obstajati). Neizpolnitev neobstoječe obveznosti pa tudi ne more imeti odškodninskih posledic.
ZKP člen 83, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 21, 25, 35.
izločitev dokazov - izločitev zapisnika - zapisnik o zasegu predmetov - bistvene kršitve določb zkp - razlogi o odločilnih dejstvih
Predmet izločitve po 83. členu ZKP niso katerekoli listine, ampak le tiste, za katere je v drugem odstavku tega člena posebej določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Zapisnikov o zasegu predmetov ni med njimi, čeprav je mogoče, da sodba nanje, tedaj ko so bile ob ali med zasegom kršene človekove pravice, ne bo smela biti oprta, kar pa je v konkretnem primeru, ko sodba ni bila niti izrečena, brezpredmetno.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSM00020208
ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/1-4, 66/2, 167, 167/1, 167/2, 173, 173/1, 173/1-1, 177.. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 265, 265/1, 283.. ZPP člen 315, 347, 358, 362, 362/1.. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic (2011) člen 7, 7/1, 10, 10/5.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - elementi odškodninske odgovornosti - obstoj protipravnosti - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - dolžnost skrbnega ravnanja - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - konflikt interesov - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - vmesna sodba v odškodninskem sporu - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora
Po presoji sodišča druge stopnje za ugotovitev, da konflikt interesa obstoji, ni potrebno dokazovanje zasebnega interesa kot prevladujočega oziroma izključnega, zadostuje že obstoj okoliščin na strani člana uprave, zaradi katerih je ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje. Pri presoji nasprotja interesov se upoštevajo vse okoliščine, ki so neposredno povezane s članom uprave in osebami, ki imajo skupne interese s članom uprave. Med temi okoliščinami, ki jih v razlago nasprotja interesov ponuja že prej naveden Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 62/2011), so med drugim tudi ekonomske okoliščine. Gotovo ne more biti dvoma o tem, da je posredna kapitalska udeležba tožencev v družbi kreditojemalki predstavljala ekonomsko okoliščino na strani tožencev kot bivših članov uprave. Kot družbeniki v družbi, v katero so vložili tudi nemajhne vsote lastnega denarja (prva toženka 567.517,18 EUR, druga toženka 283.758,90 EUR in tretji toženec 50.075,10 EUR), so imeli z družbo kreditojemalko gotovo skupni interes - uspešnost poslovanja družbe in najmanj kar je, prizadevanje oziroma interes preprečiti njen morebitni propad. Zato če nekdo odobri kredit družbi, v kateri je sam kapitalsko udeležen in je vanjo vložil svoj denar, je pri njegovem odločanju vedno podan nek poseben interes ali vsaj vpliv te okoliščine na odločanje. Zato je v nasprotju z bančnimi pravili, če uprava banke odloča o kreditu družbi, v kateri je sama lastniško udeležena. Prvič zato, ker takšno ravnanje po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni ravnanja v skladu z bančno zakonodajo zapovedanimi najvišjimi etičnimi standardi in drugič zato, ker je ob odločanju o zadevnem kreditu obstajal konflikt interesov. Nespoštovanje bančnih predpisov (66. in 173. člena ZBan-1) prve toženke in tretje toženca kot članov uprave, ki sta o zadevnem kreditu glasovala, čeprav v smeri dolžnostnega ravnanja preprečevanja konflikta interesov tega ne bi smela, predstavlja protipravno ravnanje.
ZOR člen 1083, 1084, 1085, 1086, 1087, 1087/3. OZ-UPB1 člen 1061,1061/2. ZDPra-UPB2 člen 16. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 106. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. ZPP člen 154.
Ker bančna garancija velja do 14.10.2019, lahko garancijo tožena stranka vse do izteka tega roka (če se pojavijo nove napake na opravljenem delu tožeče stranke) v še neizkoriščenem delu unovči. V primeru, če bi unovčena sredstva vrnila tožeči stranki, kot je to odločilo prvostopenjsko sodišče, bi si s tem zmanjšala obseg zavarovanja, ki si ga je izgovorila z gradbeno pogodbo. Zato je bilo ravnanje tožene stranke, ki je dne 3.4.2017 vrnila znesek 69.092,89 EUR izdajatelju garancije in ne naročniku bančne garancije, pravilno.
BANČNO JAVNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00018897
OZ člen 9.
stroški prehrane - sporazum
Sodišče prve stopnje je glede na vsebino 1.in 2. člena dogovora pravilno štelo, da gre za pavšalni poračun stroškov za prehrano po Kolektivni pogodbi za dejavnost železniškega prometa (KPDSŽ) in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uredba), ki se nanaša na obdobje od 1. 8. 2008 dalje. Tožnika ni mogoče izvzeti iz kroga upravičencev po Dogovoru, ker mu je delovno razmerje prenehalo 31. 1. 2015, saj Dogovor ne izključuje tistih, ki v času njegove sklenitve niso bili več zaposleni pri toženki. Tudi sicer ni podlage za različno obravnavo tistih, ki so bili v delovnem razmerju pri toženki od 1. 8. 2008 dalje in tistih, ki jim je delovno razmerje prenehalo pred ali po sklenitvi Dogovora.
Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00010162
ZBan-1 člen 66, 66/1, 177, 177/4. ZGD-1-UPB3 člen 263. ZPP-UPB3 člen 315, 315/1.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - vmesna sodba - nastanek škode
Toženci, ki so komitentu z boniteto C podaljševali rok odplačila kredita (ne le za en, ampak za dvanajst mesecev), hkrati pa od njega niso zahtevali dodatnih zavarovanj, brez dvoma niso ravnali v skladu s pravili poslovne - finančne in bančne stroke (prvi odstavek 66. in četrti odstavek 177. člena Zban-1). Še toliko bolj zato, ker komitent (tako vsaj izhaja iz neprerekanih ugotovitev dokaznega postopka) projekta ni uspel realizirati, njegov ekonomski položaj pa se je slabšal.
Po algoritmu Vrhovnega sodišča RS je izračun takšen, da se vrednost obveznic, izdanim bankam v sanaciji, ne odšteva od preostanka premoženja.
Izračun izvedenca je simulacija, saj do dokončne bilance oziroma vpogleda v zaključno bilanco, ni prišlo. Tako je izvedenec izračunal "de facto" sanacijo, kar je vedno hipotetični izračun.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00008317
ZPP člen 192, 207, 207/2, 339, 339/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11. URS člen 26. ZRPPB člen 265.
prekinitev postopka - odškodninska odgovornost - odškodnina - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - neskladje z ustavo - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - učinki ustavne odločbe - odločba o izrednih ukrepih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava protiustavnosti
Ustavno sodišče, ki je z odločbo U-I 295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo, je hkrati odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi navedenega člena prekinejo (4. točka izreka).
V predmetni zadevi je bila tožba vložena po sprejemu in objavi ustavne odločbe, zato je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe. Sodišče prve stopnje je izpodbijane sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00007632
ZBan člen 350a, 350a/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZPP člen 207, 207/2. ZRPPB člen 265.
ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - začasna ureditev stanja - način izvršitve odločitve - prekinitev pravdnega postopka - odločba, izdana med prekinitvijo postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Ustavno sodišče lahko poleg odločitve, s katero presodi ustavnost zakona (oziroma ustavnost in zakonitost drugega predpisa), na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS določi način izvršitve svoje odločbe. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko na tej podlagi sprejme tudi začasno pravno ureditev, po kateri morajo njeni naslovniki (posamezniki ali državni organi) ravnati, vse dokler zakonodajalec z zakonom ne uredi tega vprašanja na enak ali drug ustavno skladen način. Del izreka, s katerim se določi način izvršitve njegove odločbe, ima moč zakonske norme.
Četrta točka odločbe US U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po 350.a členu ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00008337
ZBan-1 člen 261.a, 350 ,350/1. ZGD-1 člen 332, 340, 374. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 199, 366, 366/1. ZSReg člen 19, 41, 41/2.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - sprememba osnovnega kapitala - pravni interes
Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006556
ZBan-1 člen 223a, 350a, 350a/1. ZPP člen 13.
povrnitev škode - prekinitev postopka - odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - očitna pisna pomota - predhodno vprašanje - tožba proti poslovnim bankam - imetnik kvalificiranih pravic
Ker bo tožniku s sprejemom nove zakonodaje omogočeno lažje uveljavljanje pravic (zlasti dokazovanje višine nastale škode) in ker tožnik v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom solidarno zajame obe toženki, je po stališču pritožbenega sodišča smiselno, da so vprašanja, ki so povezana z izbrisom podrejenih obveznic zaradi izrednih ukrepov Banke Slovenije rešena na enak način za vse odškodninske postopke.
ZGD-1 člen 339, 339/1. ZBan-2 člen 207, 208, 209, 220, 221, 222. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 točka 37. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 92/1-a, 92/1-c.
sprememba sklepa skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - minimalna kapitalska ustreznost banke
Bistvo delniške družbe kot kapitalske družbe je v tem, da zbira (ob ustanovitvi in tudi kasneje v fazi delovanja) kapital (običajno denarna sredstva) na prostem trgu. Vlagateljem (tretjim osebam) ta pravna kapitalska institucija ponuja možnost, da namesto, da prosta denarna sredstva deponirajo pri bančni inštituciji (in se nadejajo koristi v višini zagotovljenih obresti), ta sredstva vložijo kot osnovni vložek v osnovni kapital delniške družbe. S tem korporacijskim aktom postane posamezni vlagatelj delničar delniške družbe, katerega prvenstveni premoženjski interes je v tem, da bo donos njegovega vložka v delniško družbo čim večji, gotovo pa večji od tistega, ki bi ga dobil, če bi denar shranil pri banki. Zaradi tega je pravica do dela bilančnega dobička najpomembnejša premoženjska pravica delničarja. To premoženjsko pravico ščiti korporacijska zakonodaja (ZGD-1), enako kot varuje premoženjske pravice bančnih deponentov bančna zakonodaja (ZBan-2, Uredba EU 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne inštitucije in investicijska podjetja). Ti dve področji pa nista v poziciji nadrejenosti, temveč gre za dve prirejeni specializirani področji, katerih namen je pravna zaščita določenega (šibkejšega) kroga vlagateljev, in sicer s primarnim ciljem, da je prosti zasebni kapital kar se da v proaktivni vlogi, saj se na ta način krepi in razvija tudi celotni družbeno ekonomski razvoj.
ZPP člen 13, 13/1, 305. ZBan-1 člen 261, 261e, 347, 350, 350a.
prekinitev postopka - dejansko in pravno vprašanje - predhodno vprašanje - primernost kvalificiranega imetnika - imetniki pravic
Pritožnica pravilno opozarja, da je treba upoštevati, da imetnikom kvalificiranih pravic po določilih ZBan-1 ni bilo omogočeno, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu kljub dejstvu, da so bile z omenjeno odločbo (lahko) prizadete tudi njihove pravice. Tožena stranka, ki je bila legitimirana za izpodbijanje nezakonite odločbe o izrednem ukrepu Banke Slovenije, pa tovrstne tožbe ni vložila. Odškodninski postopek proti Banki Slovenije po določbah ZBan-1 je zato edini postopek, v katerem imajo imetniki kvalificiranih pravic možnost za ugotovitev pravilnosti dejanske in pravne podlage za izrek izrednih ukrepov Banke Slovenije. Prav opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnost in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke po 347. členu ZBan-1 je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila predmetno tožbo.
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da izpodbijana ureditev imetnikom kvalificiranih pravic ni zagotavljala učinkovitega sodnega varstva, saj niso imeli dostopa do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije. Ugotovilo je, da je zaradi konteksta strokovno izrazito zahtevnega spora podano procesno neravnotežje. Zaradi njega bi morala Banka Slovenije izkazati, zakaj je bil izrek izrednega ukrepa potreben. Ugotovilo je tudi, da ZPP ne predvideva posebnih postopkov kolektivnega sodnega sodnega varstva, ki bi zagotovili hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločanja v sporih med imetniki izbrisanih in konvertiranih pravic ter Banko Slovenije. Vse navedeno, kar velja za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do Banke Slovenije, smiselno velja tudi za razmerje imetnikov kvalificiranih pravic do bank izdajateljic. Ob upoštevanju prej naštetih razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, je zato edino smotrno, ekonomično in ustavno skladno, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke. Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke (prvi odstavek 13. člena ZPP).
ZBan-1 člen 347, 350a. ZRPPB člen 265. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – imetnik kvalificiranih pravic – odločba o izrednih ukrepih – zakonitost odločbe – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih – tožba proti odločbi o izrednem ukrepu
Ob upoštevanju povezanosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se bodo reševala v odškodninskih postopkih proti Banki Slovenije in v odškodninskih postopkih proti poslovnim bankam, je treba razmerje med navedenima postopkoma razlagati tako, da predstavlja odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetniki kvalificiranih pravic od banke zahtevajo povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja istih odločb o izrednih ukrepih Banke Slovenije, predhodno vprašanje v postopkih zoper poslovne banke.
ZBan-1 člen 347, 350a. ZRPPB člen 265. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – imetnik kvalificiranih pravic – odločba o izrednih ukrepih – zakonitost odločbe – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih – tožba proti odločbi o izrednem ukrepu
Ker bo šele z novim zakonom, ki bo nadomestil razveljavljeno ureditev po ZBan-1, določen ustavnoskladen postopek, v katerem bo imetnikom kvalificiranih pravic zagotovljeno sodno varstvo v zvezi z ugotavljanjem dejstev, ki so bila podlaga za sprejem odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih, so podani razlogi, ki narekujejo ugoditev predlogu tožeče stranke za prekinitev postopka do odločitve sodišča v postopku po zakonu, ki bo nadomestil postopek iz 350.a člena ZBan-1.
Imetniki istovrstnih kvalificiranih obveznosti iste banke so enotni sosporniki, imetniki kvalificiranih obveznosti posamezne banke in kvalificiranih obveznosti vseh prizadetih bank pa navadni sosporniki.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - obresti - prepoved izplačila
Banka Slovenije ob izdaji Navodila dne 8.10.2013 ni imela zakonske podlage za izredni ukrep prepovedi izplačila obresti iz obveznic PRB9. V skladu z 253. členom Zakona o bančništvu (ZBan-1), lahko Banka Slovenije izredne ukrepe za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema izreka le ob pogojih, ki jih določa navedeni zakon.
ZBan-1 člen 253, 253a, 253b, 260a, 261a, 261b, 261c, 261e, 262a. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje kvalificiranih obveznosti - izbris hibridnih instrumentov - sprememba osnovnega kapitala
Ker so torej, glede na ugotovitev Ustavnega sodišča, da določbe ZBan-1, ki so bile podlaga za samo prenehanje kvalificiranih obveznosti subjekta vpisa, niso v neskladju z Ustavo, in glede na razlago Ustavnega sodišča, da so v posledici prenehanja le-teh v sodni register vpisane spremembe osnovnega kapitala ter števila delnic, ki so v danem primeru predmet izpodbijanega sklepa, nepovratne, pritožniki, ki niso več delničarji oziroma imetniki podrejenih obveznic subjekta vpisa, nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj si svojega pravnega položaja v tem postopku ne morejo izboljšati.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ZUKSB specialnejši zakon v odnosu do SPZ, saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožečo stranko, medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hiptek na splošno, torej ne glede na subjekte. Sklicujoč se na vsebino drugega odstavka 29. člena ZUKSB in splošno pravilo o hierarhiji veljavnosti pravnih aktov - da kasnejši in specialnejši zakon razveljavlja prejšnjega in splošnejšega, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v četrtem odstavku 146. člena SPZ določena prepoved prenosa maksimalne hipoteke v primeru odstopa terjatve, ki je z njo zavarovana, pri prenosu terjatev iz kredita št. ... iz banke X. d.d., na tožečo stranko, ne velja.
USTAVNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023463
URS člen 93. ZKP člen 156, 220, 220/1, 220/2. ZBan-2 člen 125, 126. ZPPre člen 1, 6, 8, 8/4, 13, 14/4. Poslovnik o parlamentarni preiskavi člen 14, 14/2.
parlamentarna preiskava – namen in obseg parlamentarne preiskave – faza pripravljalnih dejanj – zaseg predmetov – zaupni podatki – dolžnost varovanja zaupnih podatkov
Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek.
Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena.
Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem.
Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov ter dejstvu, da je brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo v skladu s predmetom in namenom parlamentarne preiskave ter v odrejenem obsegu parlamentarne preiskave, je zahtevani ukrep sorazmeren, nujen in neizogiben.