ZPP (1977) člen 154, 192, 354, 354/1, 380, 380-3, 381, 154, 192, 354, 354/1, 380, 380-3, 381. ZGD člen 6, 6. ZDSS člen 19, 19.
začasna odredba - razširitev tožbe - soglasje novega toženca za vstop v pravdo
Sodišče ne more izdati začasne odredbe zoper drugotoženo stranko, dokler le ta po razširitvi tožbe oz. subjektivni spremembi tožbe po 192. členu ZPP ne da svojega soglasja za vstop v pravdo.
civilno procesno pravo - pokojninsko zavarovanje - socialno zavarovanje
VSL41474
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-1-3, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-1-3.
pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost socialnega sodišča - spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - spor o izvrševanju pogodb prostovoljnega zavarovanja - delovno in socialno sodišče - invalidska zavarovalnina
V sporu zaradi priznanja pravice iz prostovoljnega invalidskega zavarovanja po pogodbi s skladom za vzajemno pomoč je podana pristojnost socialnega sodišča.
Pravilno je sodišče prve stopnje vsa tri dejanja (vlom in poskus vloma v stanovanji ter tatvino v zlatarni) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine, saj gre za takšno povezanost med dejanji, da so sestavni del ene same enotne obtoženčeve kriminalne dejavnosti.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nadaljevano kaznivo dejanje - opis dejanja
Obtoženec je v zagovoru zanikal tudi storitev kaznivih dejanj, opisanih pod točko A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki naj bi jih storil sam. Udeležbo pri teh vlomih v avtomobila v L.je v svojem zagovoru zanikal tudi soobtoženi. Glede na navedeno in ker tudi ni nobenih materialnih dokazov o storilcu ali storilcih teh dveh dejanj, je pritrditi navedbam v pritožbi zagovornice obtoženega, da je tako sklepna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zagovor soobtoženega vsiljuje tudi nedvoumen zaključek, da je storilec vlomov v avtomobila v L. obtoženi, zmotna. Ker pa je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, ampak jo je v skladu z določili petega odstavka 392. člena ZKP spremenilo tako, da je v tem delu iz opisa obtožencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, očitek storitve teh dveh dejanj izpustilo.
zavarovanje terjatev - obligacijsko pravo - stvarno pravo
VSL41485
ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 813, 813. ZIZ člen 270, 270.
začasna odredba - posredniška pogodba
Posrednik ne more predlagati začasne odredbe, s katero zahteva prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, za katero je posredoval. Ker se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, bi bila taka začasna odredba v nasprotju z namenom posredniške pogodbe.
SKPG (1993) člen 11, 11/1, 11/1-3. ZDR člen 36, 36f, 36f/3, 36/e, 36e/1. ZTPDR člen 15. ZPP (1977) člen 166. UZITUL člen 4, 4/1.
trajno presežni delavci - prevzem delavcev - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina - dolžina delovne dobe
V primeru, da je bil delavec prevzet k delodajalcu, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, od drugega delodajalca, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zato je potrebno upoštevati pri odmeri odpravnine delovno dobo, doseženo pri obeh delodajalcih , tudi za obdobje pred uveljavitvijo SKPG iz leta 1993, ki le formalno uveljavlja že uveljavljeno sodno prakso.
Krivda je opredeljena z določeno stopnjo storilčeve vednosti oziroma zavesti, da je njegovo ravnanje protipravno ter z določeno stopnjo hotenja, da stori dejanje, s katero povzroči nedopustno posledico.
Delavčeva odgovornost za kršitev obveznosti ni objektivna, to je odgovornost na podlagi vzročnosti, temveč je vedno in v vsakem primeru krivdna. Krivda se izraža v določenih psihičnih razmerjih storilca do protipravnega ravnanja in prepovedane posledice (malomarnost, naklep ...).
Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (ne le med pravdo ali zaradi pravde). Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov, čeprav sodišče tožbe tožencu ni vročilo pred umikom tožbe (ki je bil posledica naknadne izpolnitve zahtevka) in pravda sploh še ni pričela teči.
ZST člen 4, 5, 14/1, 4, 5, 14/1. ZPP (1977) člen 380, 380-1, 380, 380-1.
stroški postopka - sodna taksa - nastanek obveznosti
Tožnik je zaprosil za oprostitev plačila sodne takse za tožbo šele z vlogo, s katero je tožbo umaknil. Ker sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje šele od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST ( Ur. list RS, št.1/90 - 20/98 ) nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje, ga sodišče ni moglo oprostiti plačila sodnih taks.
ZPP (1977) člen 158, 158/1, 164, 164/7, 158, 158/1, 164, 164/7. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
stroški postopka - umik tožbe - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov postopka, če je zamudila 15 dnevni rok iz 7.odstavka 164. čl. ZPP po tem, ko je bila obveščena o umiku tožbe izven glavne obravnave.
V primeru spora zaradi prenehanja delovnega razmerja, se tudi glede denarne terjatve v zvezi s sporom o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja upošteva določba 2. odstavka 22. člena ZDSS.
vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba
Ker je bila vročitev sodbe zaradi izostanka pravilno opravljena, tako, da je bilo sodno pisanje vročeno pooblaščeni osebi nogometnega kluba, drugih opravičljivih razlogov za zamudo pritožbenega roka pa ni bilo, je sodišče pravilno postopalo, ko je pritožbo kot prepozno zavrglo, podrejeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa zavrnilo, ker za zamudo ni bilo opravičljivih razlogov.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2.
rok za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - delo "na črno"
Ker tožnik ni pravočasno tj. v zakonskem roku niti v razumnem roku uveljavljal priznanje obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je delal "na črno", ampak je to storil šele po 5 letih po prenehanju dela pri samostojnem podjetniku, ni pogojev za sodno varstvo in se tožba zavrže.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odmeri tožnikom sodno takso, ni dovoljena, če o glavni stvari še ni odločeno. Pritožba bi bila dovoljena le v primeru, ko bi bilo odločanje o glavni stvari izključeno.
Ustava RS člen 225, 225/1, 225/4. ZKP člen 210, 210/1. ZDR člen 88, 89, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - dokaz pribavljen z nezakonito preiskavo - in dubio pro reo
Z nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.
Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).
Delavec je huje kršil delovne obveznosti s tem, ko je kot odgovorni projektant neopravičeno odklonil nalog vodje tehničnega sektorja, naj predloženi projekt popravi, ker se s strokovnim mnenjem nadrejenega delavca ni strinjal, s tem je povzročil motnje v delovnem procesu, ker načrtovano delo ni steklo, zastoj pa je imel negativen finančni vpliv.
Potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca so tudi izdatki za prevozne stroške, ki so priglašeni v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, in za odsotnost v času potovanja od kraja sedeža njegove pisarne do prvostopnega sodišča in nazaj. Upoštevati je potrebno pravico oškodovanca, da si prosto izbere pooblaščenca, ki mu zaupa.
Dokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP.
Ker tožnik v ocenjevalnem obdobju ni bil v službi in v tem obdobju ni bilo možno zanj upoštevati kriterija delovne uspešnosti, je potrebno v postopku reševanja presežnih delavcev upoštevati povprečne ocene njegove delovne uspešnosti, ki so bile podane za potrebe nagrajevanja pri delu v času, ko je pred nastankom spora pri toženi stranki še redno delal.
Delavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.