ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZPIZ člen 27, 27/3, 34, 262, 27, 27/3, 34, 262.
invalid I. kategorije
V socialnem sporu presoja sodišče zadevo samo po dejanskem stanju, podanem v času zaključka postopka pri tožencu, konkretno do izdaje drugostopenjske odločbe, zato ne more upoštevati kasnejših navedb zavarovanca, da je pri njem nastopilo poslabšanje zdravstvenega stanja. V nasprotnem primeru bi sodišče brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec - zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ima pa tudi možnost sam ali preko osebnega zdravnika oz. konzilija zdravnikov, v kolikor meni, da gre za trajno poslabšanje zdravstvenega stanja, pri tožencu z vložitvijo nove zahteve sprožiti nov postopek za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja.
civilno procesno pravo - pokojninsko zavarovanje - socialno zavarovanje
VSL41474
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-1-3, 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-1-3.
pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost socialnega sodišča - spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - spor o izvrševanju pogodb prostovoljnega zavarovanja - delovno in socialno sodišče - invalidska zavarovalnina
V sporu zaradi priznanja pravice iz prostovoljnega invalidskega zavarovanja po pogodbi s skladom za vzajemno pomoč je podana pristojnost socialnega sodišča.
Pravilno je sodišče prve stopnje vsa tri dejanja (vlom in poskus vloma v stanovanji ter tatvino v zlatarni) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine, saj gre za takšno povezanost med dejanji, da so sestavni del ene same enotne obtoženčeve kriminalne dejavnosti.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nadaljevano kaznivo dejanje - opis dejanja
Obtoženec je v zagovoru zanikal tudi storitev kaznivih dejanj, opisanih pod točko A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki naj bi jih storil sam. Udeležbo pri teh vlomih v avtomobila v L.je v svojem zagovoru zanikal tudi soobtoženi. Glede na navedeno in ker tudi ni nobenih materialnih dokazov o storilcu ali storilcih teh dveh dejanj, je pritrditi navedbam v pritožbi zagovornice obtoženega, da je tako sklepna ugotovitev sodišča prve stopnje, da zagovor soobtoženega vsiljuje tudi nedvoumen zaključek, da je storilec vlomov v avtomobila v L. obtoženi, zmotna. Ker pa je za pravilno ugotovitev potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, ampak jo je v skladu z določili petega odstavka 392. člena ZKP spremenilo tako, da je v tem delu iz opisa obtožencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine, očitek storitve teh dveh dejanj izpustilo.
zavarovanje terjatev - obligacijsko pravo - stvarno pravo
VSL41485
ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 813, 813. ZIZ člen 270, 270.
začasna odredba - posredniška pogodba
Posrednik ne more predlagati začasne odredbe, s katero zahteva prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine, za katero je posredoval. Ker se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, bi bila taka začasna odredba v nasprotju z namenom posredniške pogodbe.
SKPG (1993) člen 11, 11/1, 11/1-3. ZDR člen 36, 36f, 36f/3, 36/e, 36e/1. ZTPDR člen 15. ZPP (1977) člen 166. UZITUL člen 4, 4/1.
trajno presežni delavci - prevzem delavcev - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina - dolžina delovne dobe
V primeru, da je bil delavec prevzet k delodajalcu, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, od drugega delodajalca, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zato je potrebno upoštevati pri odmeri odpravnine delovno dobo, doseženo pri obeh delodajalcih , tudi za obdobje pred uveljavitvijo SKPG iz leta 1993, ki le formalno uveljavlja že uveljavljeno sodno prakso.
ZST člen 4, 5, 14/1, 4, 5, 14/1. ZPP (1977) člen 380, 380-1, 380, 380-1.
stroški postopka - sodna taksa - nastanek obveznosti
Tožnik je zaprosil za oprostitev plačila sodne takse za tožbo šele z vlogo, s katero je tožbo umaknil. Ker sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje šele od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST ( Ur. list RS, št.1/90 - 20/98 ) nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje, ga sodišče ni moglo oprostiti plačila sodnih taks.
ZPP (1977) člen 158, 158/1, 164, 164/7, 158, 158/1, 164, 164/7. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
stroški postopka - umik tožbe - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov postopka, če je zamudila 15 dnevni rok iz 7.odstavka 164. čl. ZPP po tem, ko je bila obveščena o umiku tožbe izven glavne obravnave.
V primeru spora zaradi prenehanja delovnega razmerja, se tudi glede denarne terjatve v zvezi s sporom o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja upošteva določba 2. odstavka 22. člena ZDSS.
Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (ne le med pravdo ali zaradi pravde). Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov, čeprav sodišče tožbe tožencu ni vročilo pred umikom tožbe (ki je bil posledica naknadne izpolnitve zahtevka) in pravda sploh še ni pričela teči.
Krivda je opredeljena z določeno stopnjo storilčeve vednosti oziroma zavesti, da je njegovo ravnanje protipravno ter z določeno stopnjo hotenja, da stori dejanje, s katero povzroči nedopustno posledico.
Delavčeva odgovornost za kršitev obveznosti ni objektivna, to je odgovornost na podlagi vzročnosti, temveč je vedno in v vsakem primeru krivdna. Krivda se izraža v določenih psihičnih razmerjih storilca do protipravnega ravnanja in prepovedane posledice (malomarnost, naklep ...).
vročanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba
Ker je bila vročitev sodbe zaradi izostanka pravilno opravljena, tako, da je bilo sodno pisanje vročeno pooblaščeni osebi nogometnega kluba, drugih opravičljivih razlogov za zamudo pritožbenega roka pa ni bilo, je sodišče pravilno postopalo, ko je pritožbo kot prepozno zavrglo, podrejeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa zavrnilo, ker za zamudo ni bilo opravičljivih razlogov.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/2, 80, 80/2, 83, 83/2.
rok za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - delo "na črno"
Ker tožnik ni pravočasno tj. v zakonskem roku niti v razumnem roku uveljavljal priznanje obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je delal "na črno", ampak je to storil šele po 5 letih po prenehanju dela pri samostojnem podjetniku, ni pogojev za sodno varstvo in se tožba zavrže.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odmeri tožnikom sodno takso, ni dovoljena, če o glavni stvari še ni odločeno. Pritožba bi bila dovoljena le v primeru, ko bi bilo odločanje o glavni stvari izključeno.
Dokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP.
Ker tožnik v ocenjevalnem obdobju ni bil v službi in v tem obdobju ni bilo možno zanj upoštevati kriterija delovne uspešnosti, je potrebno v postopku reševanja presežnih delavcev upoštevati povprečne ocene njegove delovne uspešnosti, ki so bile podane za potrebe nagrajevanja pri delu v času, ko je pred nastankom spora pri toženi stranki še redno delal.
ZPP (1977) člen 158/1, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3, 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3.
stroški postopka - umik tožbe - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnik umaknil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, toženi stranki ni dolžan povrniti stroškov postopka, saj v sporih zaradi prenehanja delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (2. odst. 22. tč. ZDSS).
Delavec je huje kršil delovne obveznosti s tem, ko je kot odgovorni projektant neopravičeno odklonil nalog vodje tehničnega sektorja, naj predloženi projekt popravi, ker se s strokovnim mnenjem nadrejenega delavca ni strinjal, s tem je povzročil motnje v delovnem procesu, ker načrtovano delo ni steklo, zastoj pa je imel negativen finančni vpliv.
Pri izračunavanju nagrade za tehnično izboljšavo, aplicirano v proizvodnem procesu, je potrebno kot osnovo upoštevati racionalizacijske efekte in denarno terjatev odmeriti po metodologiji ugotavljanja koristi zaradi zmanjšanja stroškov oz. povečanja prihrankov v proizvodnji, ne pa komercialnih efektov v povečanju dohodka, ki je praviloma direktna posledica prodaje proizvodov. Pri izračunu se je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na ustrezne določbe pravilnika oz. akta delodajalca in na izvedeniško mnenje.
Tožena stranka v sporu ni dokazala obstoja izločitvenega razloga po 2. tč. 71. člena ZPP. Zato zgolj pavšalno navajanje pritožbe, da je bila sodnica porotnica sodelavka tožnice, ko sta še bili sodelavki pri toženi stranki, brez predložitve ustreznih dokazov, da je bila v času izdaje izpodbijane sodbe stalno ali začasno zaposlena pri toženi stranki, ne zadostuje za obstoj navedenega izločitvenega razloga.