Ker tožnik v ocenjevalnem obdobju ni bil v službi in v tem obdobju ni bilo možno zanj upoštevati kriterija delovne uspešnosti, je potrebno v postopku reševanja presežnih delavcev upoštevati povprečne ocene njegove delovne uspešnosti, ki so bile podane za potrebe nagrajevanja pri delu v času, ko je pred nastankom spora pri toženi stranki še redno delal.
Delavec je huje kršil delovne obveznosti s tem, ko je kot odgovorni projektant neopravičeno odklonil nalog vodje tehničnega sektorja, naj predloženi projekt popravi, ker se s strokovnim mnenjem nadrejenega delavca ni strinjal, s tem je povzročil motnje v delovnem procesu, ker načrtovano delo ni steklo, zastoj pa je imel negativen finančni vpliv.
Dokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP.
Ustava RS člen 225, 225/1, 225/4. ZKP člen 210, 210/1. ZDR člen 88, 89, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - dokaz pribavljen z nezakonito preiskavo - in dubio pro reo
Z nezakonito opravljeno preiskavo pridobljeni dokaz ni mogoče uporabiti v postopku za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti.
Kršitev delovne obveznosti mora biti ugotovljena z gotovostjo, sicer je v dvomu potrebno odločiti v korist obdolženega delavca (in favorem defensionis).
Pri izračunavanju nagrade za tehnično izboljšavo, aplicirano v proizvodnem procesu, je potrebno kot osnovo upoštevati racionalizacijske efekte in denarno terjatev odmeriti po metodologiji ugotavljanja koristi zaradi zmanjšanja stroškov oz. povečanja prihrankov v proizvodnji, ne pa komercialnih efektov v povečanju dohodka, ki je praviloma direktna posledica prodaje proizvodov. Pri izračunu se je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na ustrezne določbe pravilnika oz. akta delodajalca in na izvedeniško mnenje.
Potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca so tudi izdatki za prevozne stroške, ki so priglašeni v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, in za odsotnost v času potovanja od kraja sedeža njegove pisarne do prvostopnega sodišča in nazaj. Upoštevati je potrebno pravico oškodovanca, da si prosto izbere pooblaščenca, ki mu zaupa.
sprememba tožene stranke - pravno nasledstvo - sprememba tožbe
Kadar je podana pravna kontinuiteta v pravni osebnosti stranke, sprememba firme zaradi preoblikovanja iz ene v drugo pravno obliko organiziranosti ni ovira za nadaljevanje postopka s stranko, kot je bila poimenovana ob vložitvi tožbe.
Če je sprememba firme po vložitvi tožbe posledica spremembe v pravni osebnosti stranke (pripojitev, stečaj, likvidacija), se postopek v individualnih delovnih sporih že ex lege prekine.
ZPP (1977) člen 193, 288, 288/2, 380, 380-3, 193, 288, 288/2, 380, 380-3. ZPPSL člen 127, 139, 127, 139.
ugotovitvena tožba - pravni interes
Ker stečajni senat zaradi vložitve tožbe oz. opredelitve zahtevka po višini po izteku 8-dnevnega roka iz 127. člena takrat veljavnega ZPPSL (Ur. l. SFRJ, št. 84/89) ob sprejemu sklepa o glavni razdelitvi ni rezerviral sredstev za tožnikovo še vedno sporno terjatev, le-ta v stečaju ne more biti več poplačana. Zato tožnik ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe in vodenja postopka po njej.
Če gre za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, se lahko zahteva poplačilo te terjatve z dajatveno tožbo ne glede na roke za uveljavljanje prerekanih terjatev, vse dokler stečajni postopek nad toženo stranko ni zaključen oz. dokler še obstaja stečajna (razdelitvena) masa.
Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.
Iz opisa obdolženki očitanega kaznivega dejanja izhajajo znaki dokončanega kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je obdolženka s predložitvijo ponarejenega šolskega spričevala, ponarejeno listino uporabila kot pravo). Vendar pa tega kaznivega dejanja obdolženka sploh ni bila obtožena; niti ni tega moč upoštevati kot obteževalno okoliščino pri izreku kazni, kot to v pritožbi predlaga državni tožilec. Sprememba pravne opredelitve dejanja v tej smeri (kar sicer s pritožbo niti ni bilo uveljavljano) pa bi bila v škodo obdolženke, ki se ji po opisu sedaj očitanega kaznivega dejanja overitve lažne vsebine v izreku sodbe sodišča prve stopnje, očita le poskus kaznivega dejanja (ne pa dokončano kaznivo dejanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSL43922
ZPP (1977) člen 16, 354, 354/2, 354/2-3, 16, 354, 354/2, 354/2-3. ZOR člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZGO člen 91, 91.
prepoved posega - nevarnost - upravna pristojnost
Tožbeni zahtevek za prepoved gradnje do izdaje gradbenega dovoljenja ni usmerjen zoper škodno nevarnost. Ustavitev gradnje je stvar gradbene inšpekcije.
ZGD člen 29, 30, 29, 30. ZSReg člen 4, 4-3, 4, 4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 26-2, 28, 26, 26-2, 28.
vpis spremembe naslova družbe v sodni register
Sedež družbe je zgolj kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. se pretežno vodijo njeni posli, čeprav se v sodni register vpisuje tudi naslov družbe (ulica in hišna številka), ki pa ni sestavni del sedeža družbe. Zato za vpis spremembe naslova družbe ni potrebno predložiti sklepa skupščine o spremembi sedeža, sprejetega po pravilih o spremembi družbene pogodbe v notarski obliki.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZOR člen 154, 154/2, 173, 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - deljena odgovornost - varstvo pri delu
Delo pri pripenjanju in odpenjanju štiritonskih betonskih plošč na žerjav, je dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost za okolico (2. odst. 154. čl. ZOR), zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja za škodo, ki delavcu nastane pri takem delu.
Delavec, ki je zgolj občasno opravljal delovne naloge, pri katerih je prišlo do poškodbe pri delu ter pri tem ni upošteval navodil o varnem načinu dela, kar pa je delodajalec dopuščal, ni delno kriv za nastalo škodo, pa čeprav je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
ZZZPB člen 45a, 54, 54a, 45a, 54, 54a. ZPP (1977) člen 166, 368, 166, 368.
prenehanje delovnega razmerja
Do novele ZZZPB ( Ur.l. RS št. 69/98 ) je bil v primeru razveljavitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavec zavezan k vračilu denarnega nadomestila za čas brezposelnosti Zavodu za zaposlovanje, po noveli pa zavod zahteva povračilo škode od delodajalca, če sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.
ZPP (1977) člen 35, 35/1, 154, 154/2, 339, 344, 358, 358/3, 380, 380-1, 35, 35/1, 154, 154/2, 339, 344, 358, 358/3, 380, 380-1. ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 174, 177, 177/2, 177/3. ZIP člen 36, 36.
odškodninska odgovornost - sokrivda delavca
Delavec, ki je imel zadostne delovne izkušnje in je bil poučen o pravilnem delu, pa je kljub temu opustil pravilen postopek zagona stroja, je delno soodgovoren za nastalo škodo, ker je ravnal malomarno.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - napaka volje - zmota - ničnost - izpodbojnost
Določba sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, po kateri pogodbena stranka soglaša, da so poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ni nična, ker ne nasprotuje ustavnim načelom niti prisilnim predpisom ali morali, lahko pa bi bila izpodbojna zaradi napak volje.
ZPP (1977) člen 331, 354, 354/2, 331, 354, 354/2. SKPG člen 13, 13/14, 13, 13/14.
odpravnina - zamuda pri izpolnitvi obveznosti - zamudne obresti
1. Prvostopno sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je tožniku poleg pripoznane terjatve - odpravnine prisodilo tudi zamudne obresti, saj se tožnik zamudnim obrestim ni odpovedal, niti ni tožbe glede obrestnega zahtevka umaknil. Umik oz. odpoved tožbenemu zahtevku morata biti podana z izrecno izjavo, ki je v obravnavanem primeru ni bilo.
2. Delodajalec je s plačilom odpravnine trajno presežnemu delavcu v zamudi, če je ne izplača ob prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2. ZIZ člen 15, 15.
pravnomočnost sklepa - začasna odredba
Pravnomočnost v (objektivnih) mejah, na katere se nanaša odločitev sodišča prve stopnje (v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo je to sklep), preprečuje ponovno vodenje postopka zavarovanja terjatve po istem predlogu za začasno odredbo, pri čemer se objektivne meje pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje nanašajo na tisto dejansko (in pravno) stanje, kot je bilo ugotovljeno ob odločitvi o predlogu začasne odredbe (v konkretnem primeru: ob njegovi zavrnitvi).
ZST člen 12a, 27, 27/2, 12a, 27, 27/2. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-2, 200, 196, 196/1, 196/1-2, 200.
taksa - pritožba zoper odmero
Posebna pritožba zoper odločbo o odmeri takse, izdano na predlog stranke (1. odst. 27. čl. ZST), ni dopustna pred izdajo sodbe o glavni stvari (2. odst. 27. čl. ZST).
ZPP (1977) člen 264, 354, 354/2, 354/2-13, 264, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 100, 100. ZDR člen 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2, 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje - zmota
Zaslišanje stranke je po določbi 264. čl. ZPP fakultativne, ne pa obligatorne narave, zato ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče prve stopnje tožnic ni zaslišalo. Tožene stranke niso navajale takšnih dejstev, zaradi katerih bi bilo potrebno zaslišanje tožečih strank glede vprašanja opravičljive oz. neopravičljive zmote.