Ker tožnik v ocenjevalnem obdobju ni bil v službi in v tem obdobju ni bilo možno zanj upoštevati kriterija delovne uspešnosti, je potrebno v postopku reševanja presežnih delavcev upoštevati povprečne ocene njegove delovne uspešnosti, ki so bile podane za potrebe nagrajevanja pri delu v času, ko je pred nastankom spora pri toženi stranki še redno delal.
ZPP (1977) člen 193, 288, 288/2, 380, 380-3, 193, 288, 288/2, 380, 380-3. ZPPSL člen 127, 139, 127, 139.
ugotovitvena tožba - pravni interes
Ker stečajni senat zaradi vložitve tožbe oz. opredelitve zahtevka po višini po izteku 8-dnevnega roka iz 127. člena takrat veljavnega ZPPSL (Ur. l. SFRJ, št. 84/89) ob sprejemu sklepa o glavni razdelitvi ni rezerviral sredstev za tožnikovo še vedno sporno terjatev, le-ta v stečaju ne more biti več poplačana. Zato tožnik ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe in vodenja postopka po njej.
Če gre za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, se lahko zahteva poplačilo te terjatve z dajatveno tožbo ne glede na roke za uveljavljanje prerekanih terjatev, vse dokler stečajni postopek nad toženo stranko ni zaključen oz. dokler še obstaja stečajna (razdelitvena) masa.
Tožena stranka v sporu ni dokazala obstoja izločitvenega razloga po 2. tč. 71. člena ZPP. Zato zgolj pavšalno navajanje pritožbe, da je bila sodnica porotnica sodelavka tožnice, ko sta še bili sodelavki pri toženi stranki, brez predložitve ustreznih dokazov, da je bila v času izdaje izpodbijane sodbe stalno ali začasno zaposlena pri toženi stranki, ne zadostuje za obstoj navedenega izločitvenega razloga.
Sodišče mora ves čas postopka paziti, ali ne teče morda med istima strankama pravda o istem zahtevku, ki se nanaša na plačilo razlike plače. Sodišče mora zavreči tako tožbo, ki jo je tožnik vložil kasneje .
Delavec je huje kršil delovne obveznosti s tem, ko je kot odgovorni projektant neopravičeno odklonil nalog vodje tehničnega sektorja, naj predloženi projekt popravi, ker se s strokovnim mnenjem nadrejenega delavca ni strinjal, s tem je povzročil motnje v delovnem procesu, ker načrtovano delo ni steklo, zastoj pa je imel negativen finančni vpliv.
Potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca so tudi izdatki za prevozne stroške, ki so priglašeni v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, in za odsotnost v času potovanja od kraja sedeža njegove pisarne do prvostopnega sodišča in nazaj. Upoštevati je potrebno pravico oškodovanca, da si prosto izbere pooblaščenca, ki mu zaupa.
ZPP (1977) člen 158/1, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3, 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3.
stroški postopka - umik tožbe - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnik umaknil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, toženi stranki ni dolžan povrniti stroškov postopka, saj v sporih zaradi prenehanja delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (2. odst. 22. tč. ZDSS).
sprememba tožene stranke - pravno nasledstvo - sprememba tožbe
Kadar je podana pravna kontinuiteta v pravni osebnosti stranke, sprememba firme zaradi preoblikovanja iz ene v drugo pravno obliko organiziranosti ni ovira za nadaljevanje postopka s stranko, kot je bila poimenovana ob vložitvi tožbe.
Če je sprememba firme po vložitvi tožbe posledica spremembe v pravni osebnosti stranke (pripojitev, stečaj, likvidacija), se postopek v individualnih delovnih sporih že ex lege prekine.
Iz opisa obdolženki očitanega kaznivega dejanja izhajajo znaki dokončanega kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je obdolženka s predložitvijo ponarejenega šolskega spričevala, ponarejeno listino uporabila kot pravo). Vendar pa tega kaznivega dejanja obdolženka sploh ni bila obtožena; niti ni tega moč upoštevati kot obteževalno okoliščino pri izreku kazni, kot to v pritožbi predlaga državni tožilec. Sprememba pravne opredelitve dejanja v tej smeri (kar sicer s pritožbo niti ni bilo uveljavljano) pa bi bila v škodo obdolženke, ki se ji po opisu sedaj očitanega kaznivega dejanja overitve lažne vsebine v izreku sodbe sodišča prve stopnje, očita le poskus kaznivega dejanja (ne pa dokončano kaznivo dejanje).
Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSL43922
ZPP (1977) člen 16, 354, 354/2, 354/2-3, 16, 354, 354/2, 354/2-3. ZOR člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZGO člen 91, 91.
prepoved posega - nevarnost - upravna pristojnost
Tožbeni zahtevek za prepoved gradnje do izdaje gradbenega dovoljenja ni usmerjen zoper škodno nevarnost. Ustavitev gradnje je stvar gradbene inšpekcije.
ZGD člen 29, 30, 29, 30. ZSReg člen 4, 4-3, 4, 4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 26-2, 28, 26, 26-2, 28.
vpis spremembe naslova družbe v sodni register
Sedež družbe je zgolj kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. se pretežno vodijo njeni posli, čeprav se v sodni register vpisuje tudi naslov družbe (ulica in hišna številka), ki pa ni sestavni del sedeža družbe. Zato za vpis spremembe naslova družbe ni potrebno predložiti sklepa skupščine o spremembi sedeža, sprejetega po pravilih o spremembi družbene pogodbe v notarski obliki.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZOR člen 154, 154/2, 173, 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - deljena odgovornost - varstvo pri delu
Delo pri pripenjanju in odpenjanju štiritonskih betonskih plošč na žerjav, je dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost za okolico (2. odst. 154. čl. ZOR), zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja za škodo, ki delavcu nastane pri takem delu.
Delavec, ki je zgolj občasno opravljal delovne naloge, pri katerih je prišlo do poškodbe pri delu ter pri tem ni upošteval navodil o varnem načinu dela, kar pa je delodajalec dopuščal, ni delno kriv za nastalo škodo, pa čeprav je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2. ZIZ člen 15, 15.
pravnomočnost sklepa - začasna odredba
Pravnomočnost v (objektivnih) mejah, na katere se nanaša odločitev sodišča prve stopnje (v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo je to sklep), preprečuje ponovno vodenje postopka zavarovanja terjatve po istem predlogu za začasno odredbo, pri čemer se objektivne meje pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje nanašajo na tisto dejansko (in pravno) stanje, kot je bilo ugotovljeno ob odločitvi o predlogu začasne odredbe (v konkretnem primeru: ob njegovi zavrnitvi).
ZPP (1977) člen 331, 354, 354/2, 331, 354, 354/2. SKPG člen 13, 13/14, 13, 13/14.
odpravnina - zamuda pri izpolnitvi obveznosti - zamudne obresti
1. Prvostopno sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je tožniku poleg pripoznane terjatve - odpravnine prisodilo tudi zamudne obresti, saj se tožnik zamudnim obrestim ni odpovedal, niti ni tožbe glede obrestnega zahtevka umaknil. Umik oz. odpoved tožbenemu zahtevku morata biti podana z izrecno izjavo, ki je v obravnavanem primeru ni bilo.
2. Delodajalec je s plačilom odpravnine trajno presežnemu delavcu v zamudi, če je ne izplača ob prenehanju delovnega razmerja.
ZST člen 12a, 27, 27/2, 12a, 27, 27/2. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-2, 200, 196, 196/1, 196/1-2, 200.
taksa - pritožba zoper odmero
Posebna pritožba zoper odločbo o odmeri takse, izdano na predlog stranke (1. odst. 27. čl. ZST), ni dopustna pred izdajo sodbe o glavni stvari (2. odst. 27. čl. ZST).
Delavka ni storila hujše kršitve zlorabe bolniškega staleža, ki jo stori delavec, če se med bolniškim staležem na zdravi po navodilih zdravnika ali če kako drugače zavlačuje z zdravljenjem, ker ni napravila ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zdravnikovimi navodili, saj je po njegovem priporočilu spremenila bivalno okolje zaradi astmatičnega obolenja.
ZPP (1977) člen 35, 35/1, 154, 154/2, 339, 344, 358, 358/3, 380, 380-1, 35, 35/1, 154, 154/2, 339, 344, 358, 358/3, 380, 380-1. ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 174, 177, 177/2, 177/3. ZIP člen 36, 36.
odškodninska odgovornost - sokrivda delavca
Delavec, ki je imel zadostne delovne izkušnje in je bil poučen o pravilnem delu, pa je kljub temu opustil pravilen postopek zagona stroja, je delno soodgovoren za nastalo škodo, ker je ravnal malomarno.
ZPP (1977) člen 369, 370, 369, 370. ZTPDR člen 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2, 69, 69/1, 72, 72/1, 72/2.
razveljavitev sklepov disciplinskih organov - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Čeprav delavec tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepa disciplinske komisije ne postavi, ampak nepravilno zahteva le razveljavitev dokončnega sklepa drugostopenjskega organa in tudi tekom postopka ne popravi pomanjkljivega tožbenega zahtevka, mora sodišče, ki v tovrstnih sporih na tožbeni zahtevek delavca ni vezano, odločiti o zakonitosti obeh sklepov disciplinskih organov, ker le oba skupaj tvorita celovito (dokončno) odločitev o disciplinski odgovornosti delavca in o disciplinskem ukrepu.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374. ZDR člen 48, 49, 48, 49. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 40, 40-1, 40, 40-1.
regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - plačilo nadur
1. Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta.
2. Delavka je večkrat zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki pa ji ga delodajalec ni odobril, zato ji pripada odškodnina za neizkoriščen dopust.
3. Sodišče prizna delavki plačilo nadur tudi v primeru, ko delavka ne uspe dokazati točnega števila nadur, če je evidentno, da je delavka opravila mnogo več ur preko polnega delovnega časa kot to dopušča 2. odst. 50. čl. ZDR, vendar pa največ po 8 ur na teden, 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto.