Delavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.
Tožena stranka v sporu ni dokazala obstoja izločitvenega razloga po 2. tč. 71. člena ZPP. Zato zgolj pavšalno navajanje pritožbe, da je bila sodnica porotnica sodelavka tožnice, ko sta še bili sodelavki pri toženi stranki, brez predložitve ustreznih dokazov, da je bila v času izdaje izpodbijane sodbe stalno ali začasno zaposlena pri toženi stranki, ne zadostuje za obstoj navedenega izločitvenega razloga.
ZPP (1977) člen 158/1, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3, 14, 14/1, 22, 22/2, 380, 380-3.
stroški postopka - umik tožbe - spor zaradi prenehanja delovnega razmerja
Čeprav je tožnik umaknil tožbo, s katero je zahteval razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, toženi stranki ni dolžan povrniti stroškov postopka, saj v sporih zaradi prenehanja delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka (2. odst. 22. tč. ZDSS).
Sodišče mora ves čas postopka paziti, ali ne teče morda med istima strankama pravda o istem zahtevku, ki se nanaša na plačilo razlike plače. Sodišče mora zavreči tako tožbo, ki jo je tožnik vložil kasneje .
ZPP (1977) člen 193, 288, 288/2, 380, 380-3, 193, 288, 288/2, 380, 380-3. ZPPSL člen 127, 139, 127, 139.
ugotovitvena tožba - pravni interes
Ker stečajni senat zaradi vložitve tožbe oz. opredelitve zahtevka po višini po izteku 8-dnevnega roka iz 127. člena takrat veljavnega ZPPSL (Ur. l. SFRJ, št. 84/89) ob sprejemu sklepa o glavni razdelitvi ni rezerviral sredstev za tožnikovo še vedno sporno terjatev, le-ta v stečaju ne more biti več poplačana. Zato tožnik ne izkazuje pravovarstvenega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe in vodenja postopka po njej.
Če gre za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, se lahko zahteva poplačilo te terjatve z dajatveno tožbo ne glede na roke za uveljavljanje prerekanih terjatev, vse dokler stečajni postopek nad toženo stranko ni zaključen oz. dokler še obstaja stečajna (razdelitvena) masa.
Potrebni izdatki oškodovančevega pooblaščenca so tudi izdatki za prevozne stroške, ki so priglašeni v skladu z določbo tretjega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, in za odsotnost v času potovanja od kraja sedeža njegove pisarne do prvostopnega sodišča in nazaj. Upoštevati je potrebno pravico oškodovanca, da si prosto izbere pooblaščenca, ki mu zaupa.
sprememba tožene stranke - pravno nasledstvo - sprememba tožbe
Kadar je podana pravna kontinuiteta v pravni osebnosti stranke, sprememba firme zaradi preoblikovanja iz ene v drugo pravno obliko organiziranosti ni ovira za nadaljevanje postopka s stranko, kot je bila poimenovana ob vložitvi tožbe.
Če je sprememba firme po vložitvi tožbe posledica spremembe v pravni osebnosti stranke (pripojitev, stečaj, likvidacija), se postopek v individualnih delovnih sporih že ex lege prekine.
ZPP (1977) člen 166, 166. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - tehnološki presežek - odpoved odpravnini
V sporazum o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu se delavec lahko odpove plačilu odpravnine. Delavec je prejel izvod sporazuma, ki je imel pravni pouk, vendar zoper tega ni ugovarjal. Zato ni bil v zmoti glede odpovedi odpravnini.
Iz opisa obdolženki očitanega kaznivega dejanja izhajajo znaki dokončanega kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je obdolženka s predložitvijo ponarejenega šolskega spričevala, ponarejeno listino uporabila kot pravo). Vendar pa tega kaznivega dejanja obdolženka sploh ni bila obtožena; niti ni tega moč upoštevati kot obteževalno okoliščino pri izreku kazni, kot to v pritožbi predlaga državni tožilec. Sprememba pravne opredelitve dejanja v tej smeri (kar sicer s pritožbo niti ni bilo uveljavljano) pa bi bila v škodo obdolženke, ki se ji po opisu sedaj očitanega kaznivega dejanja overitve lažne vsebine v izreku sodbe sodišča prve stopnje, očita le poskus kaznivega dejanja (ne pa dokončano kaznivo dejanje).
Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSL43922
ZPP (1977) člen 16, 354, 354/2, 354/2-3, 16, 354, 354/2, 354/2-3. ZOR člen 156, 156/1, 156, 156/1. ZGO člen 91, 91.
prepoved posega - nevarnost - upravna pristojnost
Tožbeni zahtevek za prepoved gradnje do izdaje gradbenega dovoljenja ni usmerjen zoper škodno nevarnost. Ustavitev gradnje je stvar gradbene inšpekcije.
ZGD člen 29, 30, 29, 30. ZSReg člen 4, 4-3, 4, 4-3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 26, 26-2, 28, 26, 26-2, 28.
vpis spremembe naslova družbe v sodni register
Sedež družbe je zgolj kraj, kjer družba opravlja dejavnost oz. se pretežno vodijo njeni posli, čeprav se v sodni register vpisuje tudi naslov družbe (ulica in hišna številka), ki pa ni sestavni del sedeža družbe. Zato za vpis spremembe naslova družbe ni potrebno predložiti sklepa skupščine o spremembi sedeža, sprejetega po pravilih o spremembi družbene pogodbe v notarski obliki.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZOR člen 154, 154/2, 173, 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - deljena odgovornost - varstvo pri delu
Delo pri pripenjanju in odpenjanju štiritonskih betonskih plošč na žerjav, je dejavnost, iz katere izhaja večja škodna nevarnost za okolico (2. odst. 154. čl. ZOR), zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja za škodo, ki delavcu nastane pri takem delu.
Delavec, ki je zgolj občasno opravljal delovne naloge, pri katerih je prišlo do poškodbe pri delu ter pri tem ni upošteval navodil o varnem načinu dela, kar pa je delodajalec dopuščal, ni delno kriv za nastalo škodo, pa čeprav je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - napaka volje - zmota - ničnost - izpodbojnost
Določba sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, po kateri pogodbena stranka soglaša, da so poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ni nična, ker ne nasprotuje ustavnim načelom niti prisilnim predpisom ali morali, lahko pa bi bila izpodbojna zaradi napak volje.
ZPP (1977) člen 154, 353, 354, 368, 154, 353, 354, 368. ZOR člen 71, 71.
sodna poravnava - akontacija odškodnine
Akontacija odškodnine za poškodbo pri delu, ki sta jo pravdni stranki označili kot "odrečna izjava", pomeni le del odškodnine in predstavlja le določen denarni znesek, ki ga je treba upoštevati pri določitvi končnega zneska odškodnine. Izplačani znesek akontacije je potrebno revalorizirati in ošteti od celotne odškodnine.
ZPP (1977) člen 113, 113/7, 113, 113/7. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
stečaj - nadaljevanje postopka - prekluzivni rok
Vložitev tožbe zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v stečajnem postopku na nepristojno sodišče, namesto predloga za nadaljevanje že začetega postopka pred delovnim sodiščem, je pripisati očitni pomoti tožnika, ki je bil s sklepom stečajnega senata napoten na vložitev tožbe, zato je potrebno tako tožbo šteti za pravočasen predlog za nadaljevanje postopka, če je bila tožba vložena v roku 15 dni na nepristojno sodišče.
ZPP (1977) člen 73, 73/2, 354, 354/2, 73, 73/2, 354, 354/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 42, 42.
prenehanje delovnega razmerja pri obrtniku
Po določbi 42. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.list RS, št.26/91), lahko zasebni delodajalec odpusti delavca z dela brez poprejšnje odpovedi le, če ga zaloti pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti in če o tem istočasno obvesti pristojnega državnega tožilca.
ZPP (1977) člen 35, 35/1, 154, 154/2, 339, 344, 358, 358/3, 380, 380-1, 35, 35/1, 154, 154/2, 339, 344, 358, 358/3, 380, 380-1. ZOR člen 174, 177, 177/2, 177/3, 174, 177, 177/2, 177/3. ZIP člen 36, 36.
odškodninska odgovornost - sokrivda delavca
Delavec, ki je imel zadostne delovne izkušnje in je bil poučen o pravilnem delu, pa je kljub temu opustil pravilen postopek zagona stroja, je delno soodgovoren za nastalo škodo, ker je ravnal malomarno.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374. ZDR člen 48, 49, 48, 49. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 40, 40-1, 40, 40-1.
regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - plačilo nadur
1. Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta.
2. Delavka je večkrat zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki pa ji ga delodajalec ni odobril, zato ji pripada odškodnina za neizkoriščen dopust.
3. Sodišče prizna delavki plačilo nadur tudi v primeru, ko delavka ne uspe dokazati točnega števila nadur, če je evidentno, da je delavka opravila mnogo več ur preko polnega delovnega časa kot to dopušča 2. odst. 50. čl. ZDR, vendar pa največ po 8 ur na teden, 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 353, 353/1, 368. ZOR člen 436, 446, 451, 436, 446, 451.
plača - prikrajšanje - pasivna legitimacija - odstop terjatve - prevzem dolga - pristop k dolgu
Delodajalec (d.o.o. v stečaju) ni pasivno legitimiran v sporu zaradi plačila prikrajšanja pri plači za obdobje delavčeve zaposlitve pri drugem delodajalcu, t.j. v delniški družbi materi, če med delodajalcema ni pravnega nasledstva oziroma če med njima ni prišlo do odstopa oziroma prevzema terjatev iz naslova prikrajšanja pri plačah delavcev.