ZPP (1977) člen 154, 353, 354, 368, 154, 353, 354, 368. ZOR člen 71, 71.
sodna poravnava - akontacija odškodnine
Akontacija odškodnine za poškodbo pri delu, ki sta jo pravdni stranki označili kot "odrečna izjava", pomeni le del odškodnine in predstavlja le določen denarni znesek, ki ga je treba upoštevati pri določitvi končnega zneska odškodnine. Izplačani znesek akontacije je potrebno revalorizirati in ošteti od celotne odškodnine.
ZST člen 12a, 27, 27/2, 12a, 27, 27/2. ZPP (1977) člen 196, 196/1, 196/1-2, 200, 196, 196/1, 196/1-2, 200.
taksa - pritožba zoper odmero
Posebna pritožba zoper odločbo o odmeri takse, izdano na predlog stranke (1. odst. 27. čl. ZST), ni dopustna pred izdajo sodbe o glavni stvari (2. odst. 27. čl. ZST).
odpravnina - priznana terjatev v stečajnem postopku - ugotovitvena tožba
Priznanje terjatve v stečajnem postopku s strani stečajnega upravitelja pomeni, da bo terjatev v stečajnem postopku poravnana; s tem dejanjem stečajnega upravitelja za upnika odpade pravni interes za ugotovitveno tožbo, zato se tožba zavrže.
V individualnem delovnem sporu, v katerem je tožen delodajalec v stečaju, ni dopustna dajatvena tožba, ampak le tožba na ugotovitev obstoja terjatve na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata na podlagi 144.člena ZPPSL.
Stranka, ki je v pravdi uspela, je v celoti upravičena do vseh stroškov, ki jih je imela zoper posamezne tožnike, preden je sodišče zadeve združilo v skupno obravnavanje. Čeprav gre za vsebinsko identične odgovore na tožbo, jih ni mogoče šteti za vloge v smislu tarifne številke 14/3 Odvetniške tarife (vrednotenje po 20 točk), temveč, glede na vrednost spora, 200 oz. 300 točk.
ZPP (1977) člen 264, 354, 354/2, 354/2-13, 264, 354, 354/2, 354/2-13. ZOR člen 100, 100. ZDR člen 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2, 36, 36f, 36e, 36f/2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - napaka volje - zmota
Zaslišanje stranke je po določbi 264. čl. ZPP fakultativne, ne pa obligatorne narave, zato ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče prve stopnje tožnic ni zaslišalo. Tožene stranke niso navajale takšnih dejstev, zaradi katerih bi bilo potrebno zaslišanje tožečih strank glede vprašanja opravičljive oz. neopravičljive zmote.
1. Delodajalec je ravnal nezakonito, ko ni upošteval določbe 1. odst.
13. čl. SKPG, po kateri se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporediti v skladu z zakonom. To določbo je treba uporabiti tudi v primeru ukinitve delovnega mesta z enim izvajalcem, kot je bilo to v konkretnem primeru, zaradi česar bi moral delodajalec pri določitvi trajno presežnih delavcev med seboj primerjati tožnika in drugo delavko, ki ju je mogoče medsebojno razporejati.
2. Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, če direktor oz. poslovodni organ izda delavcu odločbo o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu. Gre namreč za izvedbo (pravilno) sprejetega programa trajno presežnih delavcev, v katerem je bil tožnik tudi poimensko določen za presežnega delavca.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/1, 365/2, 373, 374. ZDR člen 48, 49, 48, 49. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 40, 40-1, 40, 40-1.
regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - plačilo nadur
1. Regres za letni dopust je vezan na pravico delavca do dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo, zato delavcu pripada regres, čeprav ni izrabil letnega dopusta.
2. Delavka je večkrat zaprosila za koriščenje letnega dopusta, ki pa ji ga delodajalec ni odobril, zato ji pripada odškodnina za neizkoriščen dopust.
3. Sodišče prizna delavki plačilo nadur tudi v primeru, ko delavka ne uspe dokazati točnega števila nadur, če je evidentno, da je delavka opravila mnogo več ur preko polnega delovnega časa kot to dopušča 2. odst. 50. čl. ZDR, vendar pa največ po 8 ur na teden, 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto.
ZPP (1977) člen 113, 113/7, 113, 113/7. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
stečaj - nadaljevanje postopka - prekluzivni rok
Vložitev tožbe zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve v stečajnem postopku na nepristojno sodišče, namesto predloga za nadaljevanje že začetega postopka pred delovnim sodiščem, je pripisati očitni pomoti tožnika, ki je bil s sklepom stečajnega senata napoten na vložitev tožbe, zato je potrebno tako tožbo šteti za pravočasen predlog za nadaljevanje postopka, če je bila tožba vložena v roku 15 dni na nepristojno sodišče.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - odpoved pravici do plačila premalo izplačanih plač - napaka volje - zmota - ničnost - izpodbojnost
Določba sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, po kateri pogodbena stranka soglaša, da so poravnane vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ni nična, ker ne nasprotuje ustavnim načelom niti prisilnim predpisom ali morali, lahko pa bi bila izpodbojna zaradi napak volje.
Delavka ni storila hujše kršitve zlorabe bolniškega staleža, ki jo stori delavec, če se med bolniškim staležem na zdravi po navodilih zdravnika ali če kako drugače zavlačuje z zdravljenjem, ker ni napravila ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zdravnikovimi navodili, saj je po njegovem priporočilu spremenila bivalno okolje zaradi astmatičnega obolenja.
ZPP (1977) člen 73, 73/2, 354, 354/2, 73, 73/2, 354, 354/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 42, 42.
prenehanje delovnega razmerja pri obrtniku
Po določbi 42. člena Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur.list RS, št.26/91), lahko zasebni delodajalec odpusti delavca z dela brez poprejšnje odpovedi le, če ga zaloti pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti in če o tem istočasno obvesti pristojnega državnega tožilca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36, 36f, 36f/3, 36, 36f, 36f/3.
odpravnina - finančne težave delodajalca
Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, je upravičen do izplačila odpravnine po 36. f členu ZDR ne glede na finančne težave delodajalca, ker le-te ne vplivajo na njegovo obveznost do delavca.
Osnova za izračun odpravnine tožnika, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz nujnih operativnih razlogov, je najmanj polovica povprečja neto plače zadnjih treh mesecev, ki jih je delavec dejansko prejel in jih izkazal s plačilnimi listi.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave
Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave.
ZTuj člen 81, 81. ZUP člen 123, 124, 123, 124. UZITUL člen 18, 18. ZPIZ člen 253, 253/1, 262, 269, 270, 270/1, 270/1-1, 271, 271/1, 272, 253, 253/1, 262, 269, 270, 270/1, 270/1-1, 271, 271/1, 272. ZDSS člen 23, 30, 33, 23, 30, 33.
akontacija vojaške pokojnine - pogoj - stalno prebivališče v RS
Upravičencu ne pripada akontacija vojaške pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur.l. RS, št. 21/91 in 4/92), če nima več stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih in odgovornostih delavcev, ki izvajajo investicijska dela v tujini člen 79. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje določenih pravic in odgovornosti delavcev, ki jih OZD pošiljajo na začasna dela v tujino (1985). Zakon o varstvu državljanov SFRJ na začasnem delu v tujini (1985).
plača - merila za izračun plače - delo v tujini - detaširani delavci - valuta - tuja valuta
Z navodilom za delo in s pogoji za delo v tuji državi, ki jih je delodajalec sprejel na podlagi samoupravnega sporazuma, ni mogoče spremeniti meril za izplačilo plače detaširanim delavcem, zato je delodajalec dolžan izplačati delavcem tudi zadržani devizni del osebnega dohodka, ker z navodili in pogoji ni bilo dopustno spreminjati določb samoupravnega sporazuma.
Tožniku je bila po prej veljavni pokojninski in invalidski zakonodaji priznana le spremenjena delovna zmožnost, kar pa ni predstavljalo III. kategorije invalidnosti, zato tožniku ni mogoče priznati pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker ta pravica pripada izključno invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti po določbah ZPIZ.
stroški postopka - uspeh v pravdi - napotitev na pravdo
Tožnik z vložitvijo tožbe za ugotovitev obstoja prerekane terjatve prevzame nase tveganje za izid postopka in se ne more kasneje zagovarjati na to, da sklep o napotitvi na pravdo ni bil v zadostni meri obrazložen, saj bi se lahko zoper tak sklep pritožil.
V okviru določb 23. člena ZDSS sodišče opravi preizkus zakonitosti disciplinskih sklepov delodajalca zgolj z vidika zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa, saj le v posledici izrečenega disciplinskega ukrepa nastanejo delavcu pravno relevantne posledice, ki so tudi lahko predmet sodnega spora.