Začasne odredbe so sredstva zavarovanja, zato z njimi praviloma ni mogoče nalagati ravnanje, ki pomeni že delno izpolnitev tožbenega zahtevka in zato začasna odredba ne sme biti takšna, da po svoji vsebini pomeni že samo odločitev o glavni stvari.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZDR člen 36a, 36a-1, 36a, 36a-1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delovno mesto, ki ne ustreza strokovni izobrazbi delavca - soglasje delavca
Delodajalec je ravnal nezakonito, ker je delavki izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki, pri tem pa ni upošteval določbe 1. alinee 36. a člena ZDR in delavki ni ponudil drugega delovnega mesta, ki ne ustreza njeni strokovni izobrazbi, temveč je na to delovno mesto zaposlil drugo delavko.
ZPP (1977) člen 380, 380-3, 380, 380-3. ZOR člen 103, 409, 410, 410/1, 103, 409, 410, 410/1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 271, 272, 272/2, 272/2-3, 270, 270/1, 270/2, 271, 272, 272/2, 272/2-3.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila
Toženčev zapis na blagajniškem prejemku, da bo določenega dne tožniku prinesel denar, pri čemer je tudi naveden znesek 700.000,00 tolarjev, izkazuje verjetnost tožbenega zahtevka tožnika za plačilo tega zneska, ki naj bi izviral iz manjkov, povzročenih s strani toženca.
Ker je tožnik tudi dokazal nevarnost, da iztoženega zneska ne bo mogel izterjati, ker bo toženec ostal brez osebnih prejemkov (ker ne prihaja več v službo), so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero se tožencu prepoveduje odtujiti ali obremeniti osebni avtomobil.
sodba na podlagi izostanka - utemeljenost tožbenega zahtevka
Listine o premalo izplačanih plačah glede na panožno kolektivno pogodbo, iz katerih naj bi izhajala tudi višina prikrajšanja ter navedbe o znižanju plače do 40 %, ne zadostujejo za sklepanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj niti iz tožbenih navedb niti iz listin ni razvidno, ali razlike plač (ki jih tožnica vtožuje), predstavljajo razliko v bruto ali neto zneskih, zato ni mogoče izdati sodbe zaradi izostanka.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 193, 193/2, 194, 194/7, 354, 354/1, 138, 138/1, 193, 193/2, 194, 194/7, 354, 354/1. ZOR člen 112, 112. ZDR člen 104, 104/3, 104, 104/3. ZTPDR člen 73, 73/2, 81, 81/3, 73, 73/2, 81, 81/3.
sporazum o plačilu odškodnine - izvršilni naslov
Pisni sporazum o delnem plačilu odškodnine zaradi inventurnega primanjkljaja med delavko in delodajalcem predstavlja v skladu z določbo 3.odstavka 104.čl ZDR izvršilni naslov, zato je tak sporazum ovira za vložitev tožbe, delavka pa nedvomno izkazuje pravni interes za izpodbijanje svoje izjave - sporazuma v smislu določb 1. odst. 112.člena ZOR, zato je prvostopno sodišče neupravičeno zavrglo njen zahtevek iz nasprotne tožbe kot preuranjen.
S pravnomočnim sklepom o napotitvi na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve je izkazan pravni interes tožeče stranke (stečajnega upnika) za ugotovitveno tožbo, zato sodišče takšne tožbe ne bi smelo zavreči, pač pa bi moralo o tožbenem zahtevku odločati po vsebini.
Sklep o ugotovitvi, da postopek miruje, je zgolj deklaratornega značaja in stranke zgolj opozori na pravne posledice zastoja v postopku, zato dejstvo, da tak sklep nima obrazložitve, še ne pomeni take nepravilnosti, ki bi narekovala razveljavitev ugotovljenega zastoja in pravnih posledic s tem v zvezi.
Tožnik je zvišal tožbeni zahtevek po tem, ko ga je toženec že pripoznal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko spremembe tožbe ni dovolilo, saj se toženec s tem ni strinjal.
Kljub morebitni zmoti delodajalca oz. napaki volje, ki je nastala zaradi tega, ker je delavec zamolčal podatke o zdravstvenem stanju, ni mogoče delovnega razmerja spremeniti, odpraviti ali razveljaviti s tožbo za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, saj delovnopravna zakonodaja ne predvideva takega načina prenehanja delovnega razmerja, pogodba o zaposlitvi pa je pogodba civilnega prava posebne vrste in je ni moč obravnavati povsem enako kot druge pogodbe civilnega prava, zato je potrebno tožbo delodajalca za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi zavreči.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 365, 365/2. ZOR člen 154, 154/1, 186, 200, 203, 154, 154/1, 186, 200, 203. ZTPDR člen 36, 36/1, 36, 36/1.
nova škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zastaranje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo v letu 1991 postavljeni tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanih splošnih življenskih aktivnosti, ker je pri tožniku prišlo do krčenja medprstnega prostora v prvih dveh letih po poškodbi v letu 1983 , ne pa zaradi operacije v letu 1991, saj ni posledica operativnega posega v letu 1991. Tožniku sta bila vnaprej znana potreba in predvideni cilj ambulantnega kirurškega posega, ob katerem ni prišlo do nobenih nepričakovanih posledic, zato strah ni bil takšne intenzitete, da bi v smislu določil 200. čl. ZOR opravičeval posebno denarno odškodnino.
ZPIZ člen 34, 34-2, 321, 262, 153, 153/1. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (1983).
invalidnost - kategorija invalidnosti - poškodba izven dela - invalidnina
Tožnik je zardi popolne oslepitve na levem očesu postal invalid III. kategorije invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu, kjer se ne zahteva globinski vid, ni večje nevarnosti za očesne poškodbe in se delo opravlja le v dnevnih izmenah in s polnim delovnim časom. Izguba enega očesa - delavec postane monokulus - ob dejstvu, da je ostrina vida na drugem očesu večja od 0,5 (pri tožniku 1,0), predstavlja 30 % telesno okvaro po Samoupravnemu sporazumu o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89) - tabela pod poglavjem II., točka B, ki se še vedno uporablja po določbi 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato delavcu ne pripada pravica do invalidnine, saj je telesna okvara posledica poškodbe izven dela, do invalidnine pa bi bil upravičen le, če bi bila telesna okvara 50% .
ZDR člen 36e, 36f, 104, 104/2, 36e, 36f, 104, 104/2.
izločitev člana pritožbene komisije
Dejstvo, da je bil tožniku nadrejeni obratovodja, ki je sodeloval pri podaji ocene tožnikove delovne uspešnosti, istočasno tudi predsednik pritožbene komisije, samo po sebi ni razlog za nezakonitost dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Navedeni je, zaslišan kot priča, pred sodiščem prepričljivo pojasnil, zakaj je bil tožnik med vsemi primerjanimi delovodji najnižje ocenjen. Hkrati pa tudi tožnik v sodnem postopku niti ni izrecno zatrjeval, da bi bil uspešnejši od primerjanih sodelavcev.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delavec v skladu z določbami 18. in 190. člena ZOR od dotedanjega delodajalca upravičen zahtevati le tisto nadomestilo plače, kolikor mu izguba plače ni bila krita iz naslova zaposlitve pri drugem delodajalcu, s tem, da je v primeru stečaja delodajalca, kjer se je kasneje zaposlil, dolžan predhodno uveljavljati neizplačane plače pri tem drugem delodajalcu tudi v stečajnem postopku zoper njega.
Službena zadržanost ni opravičen razlog za odsotnost toženca na naroku, ki ga ne bi bilo mogoče odvrniti z ustreznim predhodnim opravičilom ali s pooblastitvijo pooblaščenca za udeležbo na obravnavi ter se na takšen način izogniti zamudni sodbi.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZPIZ člen 254, 254/1, 254, 254/1. ZTPPIZ člen 75, 75/3, 75/4, 75, 75/3, 75/4.
pravica do starostne pokojnine - izbira nosilca zavarovanja
Pravico do izbire nosilca zavarovanja, pri katerem bo tožnik uveljavil pokojnino, je mogoče izkoristiti samo enkrat. Čim je pravica enkrat uveljavljena, zakon ne omogoča več nikakršnega spreminjanja glede tega, kdo je pristojen za priznanje in kasnejše izplačevanje pravice, zato tožnik, ki je uveljavil pravico pri jugoslovanskem nosilcu zavarovanja, ne more kasneje zahtevati priznanja pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja.