Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
Glasni očitki mladoletni potnici pred potniki v avtobusu in sicer brez dokazov, da je pobruhala avtobus, pomeni razžalitev in predstavlja osnovo za negmotno škodo, zaradi žaljivega ravnanja šoferja avtobusa.
ZPP člen 137, 137/1, 209, 209/1, 137, 137/1, 209, 209/1.
mirovanje postopka
Za nastanek mirovanja postopka ob ostalih izpolnjenih pogojih zadošča, da je vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno le pooblaščencu - odvetniku pravdne stranke, ne pa njej sami.
Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
Gospodarska zbornica Slovenije je z zakonom ustanovljena oseba javnega prava, ki ima javna pooblastila in svoje naloge izvršuje v javnem interesu. Zaradi obveznega članstva pa ima članski prispevek - članarina (s katero se financira) značaj javne dajatve.
Začetek postopka prisilne poravnave nujno še ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje. ZPPSL v 36. čl. sicer določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V tretjem in četrtem odstavku pa določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, po četrtem odstavku pa izjema za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, to so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve.
Iz vsebine pogodbe namreč izhaja, da je tožena stranka kot dolžnik tožeče stranke svojo terjatev odstopila tožeči stranki namesto izpolnitve. Po 1. odst. 444. čl. ZOR pa obveznost tožene stranke kot cedenta ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu in sicer do zneska odstopljene terjatve. Ker je prvostopno sodišče svojo presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke kot cesionarja zmotno oprlo na 437. čl. ZOR, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, saj ni ugotovilo, kdaj je bila cesijska pogodba sklenjena (kar je pomembno zaradi presoje pravilnosti obračuna vtoževanih zamudnih obresti), ni pa ugotalvljalo tudi obsega oziroma višine odstopljene terjatve.
ZOR člen 210, 210/1, 210, 210/1. ZPPSL člen 125, 125.
izpodbijanje pravnih dejanj
Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi.
Za nastanek hipoteke je potreben pravni naslov (titulus aquirendi) in pridobitni način (modus aquirendi). Pravni naslov za pogodbeno hipoteko je tudi zastavna pogodba, pridobitni način pa vpis v zemljiško knjigo (64. člen ZTLR). Zastavna pogodba je konsenzualni kontrakt, zanjo zakon določene oblike ne predpisuje. Vendar pa je vknjižba zastavne pravice možna le na podlagi listine, ki vsebuje veljaven pravni naslov, točno določen znesek terjatve oziroma najvišji znesek, točno navedbo osebe, na katero se vpis nanaša, točno označbo nepremičnine, na katero se želi pravice opisati, vknjižbo dovoljenje ter notarsko overjeni podpis zastavnega dolžnika.
Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.
Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo izvedene dokaze in utemeljeno poklonilo vero tožeči stranki, da je izdelano opremo izročila A.Z. kot končnemu naročniku navedene opreme po naročilu tožene stranke potem, ko je slednji sporočila, da je oprema izdelana. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče tudi utemeljeno uporabilo pravno domnevo iz 2. odstavka 614. člena ZOR o prevzemu opravljenega dela.
Služnostni upravičenec mora služnostno pravico uporabljati restriktivno (1. odst. 50. člena ZTLR), in ne more lastnika služne stvari, ki isto pot uporablja, povsem izključiti iz njene uporabe. Tožnik kot služnostni upravičene in toženec kot služnostni zavezanec morata svoje stvarne pravice izvrševati pošteno.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
Mld. toženec nima lastnih dohodkov in prejema le preživnino od očeta. Ta je določena glede na njegove potrebe, v okviru katerih pa niso ne predvideni ne zajeti izdatki za eventualne sodne postopke. Skupaj z materinim prispevkom pa glede na njeno nizko plačo ne more preseči pokritja potreb povprečnega otroka. S plačilom takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo mld. toženec in njegovi družinski člani.
S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
Če obstaja med istima osebama več istovrstnih obveznosti, je dolžnik tisti, ki (najkasneje) ob izpolnitvi določi, katero obveznost izpolnjuje (1. odst. 312. člena ZOR)