Pravilnik je enostranski pravni akt, ki ga je sprejela tožeča stranka in z njim obljubila nagrado tistemu, ki izpolni v njem določene pogoje (prim. 229. čl. ZOR). Rok za pridobitev nagrade v tem pravilniku resda ni določen, vendar pa je že iz njegovega naslova (pravilnik o stimulaciji) in uvodnega besedila ("v interesu razvoja firme v zvezi s kvalitetnim delom svojih zaposlenih") razvidno, da gre za nagrajevanje in stimulacijo tistih, ki so pri svojem delu uspešni - uspešnost pa gotovo pomeni, da izpolnjujejo prevzete obveznosti, torej v konkretnem primeru, da toženca izpolnjujeta obveznosti, ki sta jih prevzela s pogodbo. To pa kaže na nujno medsebojno povezanost pravilnika in pogodbe o delu.
Glasni očitki mladoletni potnici pred potniki v avtobusu in sicer brez dokazov, da je pobruhala avtobus, pomeni razžalitev in predstavlja osnovo za negmotno škodo, zaradi žaljivega ravnanja šoferja avtobusa.
ZPP člen 137, 137/1, 209, 209/1, 137, 137/1, 209, 209/1.
mirovanje postopka
Za nastanek mirovanja postopka ob ostalih izpolnjenih pogojih zadošča, da je vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno le pooblaščencu - odvetniku pravdne stranke, ne pa njej sami.
Iz vsebine pogodbe namreč izhaja, da je tožena stranka kot dolžnik tožeče stranke svojo terjatev odstopila tožeči stranki namesto izpolnitve. Po 1. odst. 444. čl. ZOR pa obveznost tožene stranke kot cedenta ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu in sicer do zneska odstopljene terjatve. Ker je prvostopno sodišče svojo presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke kot cesionarja zmotno oprlo na 437. čl. ZOR, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, saj ni ugotovilo, kdaj je bila cesijska pogodba sklenjena (kar je pomembno zaradi presoje pravilnosti obračuna vtoževanih zamudnih obresti), ni pa ugotalvljalo tudi obsega oziroma višine odstopljene terjatve.
Za nastanek hipoteke je potreben pravni naslov (titulus aquirendi) in pridobitni način (modus aquirendi). Pravni naslov za pogodbeno hipoteko je tudi zastavna pogodba, pridobitni način pa vpis v zemljiško knjigo (64. člen ZTLR). Zastavna pogodba je konsenzualni kontrakt, zanjo zakon določene oblike ne predpisuje. Vendar pa je vknjižba zastavne pravice možna le na podlagi listine, ki vsebuje veljaven pravni naslov, točno določen znesek terjatve oziroma najvišji znesek, točno navedbo osebe, na katero se vpis nanaša, točno označbo nepremičnine, na katero se želi pravice opisati, vknjižbo dovoljenje ter notarsko overjeni podpis zastavnega dolžnika.
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
Obveznost plačila kupnine tožene stranke izvira iz njegovega razmerja s prodajalcem, zato na to obveznost dejstvo, da je prodajalec kršil svojo pogodbeno obveznost v razmerju do izdajatelja plačilne kartice, nima nobenega vpliva.
Če je sodišče sodbo oprlo na pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje, s katerim nasprotna stranka ni soglašala, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Tožena stranka ni navedla, kdaj naj bi do zatrjevanega pobota prišlo, kar je zlasti odločilno za presojo utemeljenosti obrestnega dela tožbenega zahtevka, z zaslišanjem prič pa ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke o pravno-relevantih dejstvih. Smisel dokaznega postopka je namreč dokazovanje resničnosti trditev pravdnih strank, ne pa oblikovanje trditvene podlage spora. Povezanost trditev o relevantnih dejstvih z dokazno ponudbo pa je dosledo izpeljano v 219. čl., 1. odst. 299. čl. in 1. odst. 300. čl. ZPP.
Iz kopije naloga za prenos, ki ga je upnik priložil vlogi z dne 13.6.2000 izhaja, da je predujem v višini 15.445,00 SIT plačal dne 8.6.2000 s pologom na račun, kot ga je v svojem sklepu navedlo sodišče prve stopnje. Listine v spisu potrjujejo, da je upnik predujem plačal pravočasno.
S tem, ko sodišče stroškovnika ni vročilo nasprotni stranki, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.
Določba 78. člena ZZZDR je pravna podlaga za določitev preživnine od razveze zakonske zveze dalje, če pa stranka zahteva plačilo preživnine tudi za čas od vložitve razvezne tožbe do izdaje sodbe, sodišče odloči o preživnini na podlagi določbe 1. odstavka 123. člena ZZZDR in pri tem upošteva, ali je druga stranka v tem času dejansko prispevala k preživljanju otrok.
Zaveza toženke z izvensodno poravnavo, da bo tožeči stranki, v primeru, če v določenem roku ne bo opravila diplomskega izpita, neupravičeno prejeta zneska štipendije vrnila, ter dejstvo, da ti zneski, kljub neuspešno dokončanem študiju, do sedaj še niso bili plačani, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na vrnitev teh zneskov ugodilo, pravilna.
Okoliščine nesreče, predvsem pa obseg, teža in stopnja kršitev prometnih predpisov, omogočajo oceno, da je objektivno odgovorni voznik osebnega avtomobila (zaradi lastnega prispevka oškodovanca) do 70% prost odgovornosti za nastalo škodo.
Skrbni in celoviti oceni vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj skladno z 8. čl. ZPP prvostopnega sodišča pritoženo sodišče v celoti pritrjuje. Pritožbena trditev o neverodostojnosti priče J.L., ker je ta v dobrih odnosih z direktorjema obeh pravdnih strank, zaradi česar je bila njegova izpovedba nevtralna, je kontradiktorna. Nevtralnost priče v sporu in s tem nezainteresiranost za izid postopka je prav tista vrlina, ki priči zagotavlja njeno verodostojnost. Če je torej navedena priča izpovedala, da ji reklamacija in kvalitativni prevzem pri končnem kupcu G. ni znano, ni razloga za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe. Z navedeno izpovedbo pa je omajala verodostojnost samega zapisnika o reklamaciji, ki ga J.L. ni podpisal in iz katerega naj bi izhajalo, da je bil pri pregledu dobavljenega blaga navzoč.