Za nastanek hipoteke je potreben pravni naslov (titulus aquirendi) in pridobitni način (modus aquirendi). Pravni naslov za pogodbeno hipoteko je tudi zastavna pogodba, pridobitni način pa vpis v zemljiško knjigo (64. člen ZTLR). Zastavna pogodba je konsenzualni kontrakt, zanjo zakon določene oblike ne predpisuje. Vendar pa je vknjižba zastavne pravice možna le na podlagi listine, ki vsebuje veljaven pravni naslov, točno določen znesek terjatve oziroma najvišji znesek, točno navedbo osebe, na katero se vpis nanaša, točno označbo nepremičnine, na katero se želi pravice opisati, vknjižbo dovoljenje ter notarsko overjeni podpis zastavnega dolžnika.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
Mld. toženec nima lastnih dohodkov in prejema le preživnino od očeta. Ta je določena glede na njegove potrebe, v okviru katerih pa niso ne predvideni ne zajeti izdatki za eventualne sodne postopke. Skupaj z materinim prispevkom pa glede na njeno nizko plačo ne more preseči pokritja potreb povprečnega otroka. S plačilom takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo mld. toženec in njegovi družinski člani.
Iz vsebine pogodbe namreč izhaja, da je tožena stranka kot dolžnik tožeče stranke svojo terjatev odstopila tožeči stranki namesto izpolnitve. Po 1. odst. 444. čl. ZOR pa obveznost tožene stranke kot cedenta ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu in sicer do zneska odstopljene terjatve. Ker je prvostopno sodišče svojo presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke kot cesionarja zmotno oprlo na 437. čl. ZOR, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, saj ni ugotovilo, kdaj je bila cesijska pogodba sklenjena (kar je pomembno zaradi presoje pravilnosti obračuna vtoževanih zamudnih obresti), ni pa ugotalvljalo tudi obsega oziroma višine odstopljene terjatve.
Dopusten in veljaven je promet z delnicami tudi če niso izdane. Za veljaven prenos lastništva delnic oz. članskih pravic, zato zadostuje tudi pogodba, s katero dosedanji lastnik delnic prenese le-te na novega lastnika, seveda pod pogojem, da obstoji ustrezno kritje v osnovnem kapitalu delniške družbe.
Vseh dejanskih okoliščin dogodka sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo, zato na podlagi v sodbi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoč zaključek, da se je tožena stranka razbremenila krivdne odgovornosti, ker je ravnala tako, kot je prav.
Ker je izročevalec z izročilno pogodbo, ki jo je sklepal že po razlastitvi parcele, katere zemljiškoknjižni lastnik pa je še vedno bil, le-to izročil svoji hčeri in to v izročilni pogodbi izrecno navedel s tem, ko jo je jasno citiral še predno mu je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ki tedaj tudi še ni bil v teku in je prevzemničin brat kot dedič tudi soglašal s takšno izročilno pogodbo, za dedovanje te nepremičnine ne pridejo v poštev določbe Zakona o dedovanju, ampak določba 3. odst. 80. člena ZDEN. Dedinja denacionalizirane parcele je zato prevzemnica po izročilni pogodbi, na podlagi 3. odst. 80. člena ZDEN.
Ker je toženec po zapadlosti dolga namesto izposojenega zneska denarja tožnici izročil v last in prosto razpolago svoj osebni avto, se ne more sklicevati zgolj na izročitev v prodajo po čl. 309 ZOR.
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi tožeča stranka kapitalizirane zamudne obresti lahko uveljavljala šele po plačilu računov oziroma po pravnomočnosti sodbe, s katero bi bila ugotovljena sporna terjatev po računih. Neplačane zamudne obresti tožnik lahko uveljavlja v istem postopku, v katerem se ugotavlja tudi utemeljenost sporne terjatve po vtoževanih računih. Načelo ekonomičnosti postopka utemeljuje skupno obravnavanje obeh zahtevkov. Logično pa je, da je odločitev o utemeljenosti uveljavljanih kapitaliziranih obresti odvisna od predhodne ugotovitve utemeljenosti terjatve po računih, od katerih so te obresti obračunane. Nobene zakonske določbe ni, ki bi omejevala uveljavljanje obračunanih obresti šele po poplačilu glavnice, od katerih so obresti obračunane. Tožena stranka je bila v zamudi s plačilom vtoževanih računov že takoj po zapadlosti le-teh. Njena dolžnost plačila zamudnih obresti zato temelji na 277. členu ZOR. Tožeča stranka je zato imela podlago za uveljavljanje obračunanih in neplačanih zamudnih obresti v drugem odstavku 279. člena ZOR in od vsote tako obračunanih obresti in glavnic po vtoževanih računih za uveljavljanje nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti od vložitve izvršilnega predloga 27.6.1996 dalje do plačila. Nobenega razumnega razloga ni, da sodna praksa skupnega uveljavljanja terjatve po vtoževanih računih in kapitaliziranih zamudnih obrestih na te terjatve ne bi dopuščala, zlasti še glede na uveljavljen konformni način obrestovanja, po katerem se zamudne obresti dnevno pripisujejo dolgovani glavnici.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371, 371/1, 371/1-9.
bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v opisu obdolženemu očitanega kaznivega dejanja samo spremenilo datum, ko bi ga naj ta storil iz razdobja od 18.7.do 13.10.1997 na 13.10.1997 do 6.11.1997 prekoračilo obtožbo saj obtožba ni nikoli trdila, da bi ga naj storil v po sodišču zatrjevanem razdobju, čas storitve kaznivega dejanja pa je bistveni sestavni del obtožbe (2. tč. I. odst. čl. 269 ZKP).
Kaznivo dejanje izsiljevanja je dokončano, čeprav denar obtožencu še ni bil izročen, saj je ta, sicer z uporabo sile, oškodovanca pripravil do tega, da ga je hotel dobiti, ko je v ta namen telefoniral očetu in materi, k očetu pa hotel tudi sam s taksijem, katerega mu je najel obtoženi.
Po določbi 1. odst. 464. čl. ZPP mora tožena stranka, če želi doseči, da se sodišče, pri katerem je tožba vložena, izreče za nepristojno (in razveljavi v postopku opravljena dejanja ter tožbo zavrže) konkretno zatrjevati, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o arbitraži. Ker gre za zatrjevanje dejstva, ki ni splošno znano, pač pa je lahko znano le strankama, mora tista, ki za dosego določenega procesno pravnega učinka takšno dejstvo uveljavi, zanj predložiti tudi dokaz.
ZPP člen 205, 205-4, 208, 208/1, 205, 205-4, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje ne le v primeru, ko ga stečajni upravitelj prevzame, ampak tudi v primeru, ko ga sodišče povabi naj to stori. Zato izrecna izjava stečajnega upravitelja, da prevzema prekinjen postopek, ni obvezna.
stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - pogoj
Tudi če je obtoženi povzročil prometno nezgodo s smrtnim izidom pod vplivom alkohola, izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije po sedmih letih od storitve, ko obtoženi v tem času ni bil obravnavan niti zaradi cestno prometnega prekrška, ni več primeren.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
zvišanje preživnine - odločilna dejstva
Ko sodišče odloča o zvišanju preživnine zaradi spremenjenih razmer, mora v razlogih sodbe navesti v čem se kažejo spremenjene razmere. To pomeni, da mora pri tem upoštevati vse odločilne dejavnike: možnosti staršev in potrebe otrok v času prejšnje določitve prispevka za preživljanje ter v času odločanja o spremembi višine tega prispevka.
Šele nato je upoštevaje sorazmerje med odločilnimi dejavniki mogoče določiti novo višino prispevka za preživljanje.
Če sta predlagatelja v predlogu za denacionalizacijo navedla, na katero premoženje se nanaša, navedla pravni temelj podržavljenja, priložila listino o podržavljenju, zemljiškoknjižne podatke in utemeljila, v kateri obliki zahtevata vrnitev premoženja, je takšen predlog dovolj popolen, da lahko sodišče po njem postopa tudi, če ni priloženo potrdilo o državljanstvu upravičenca in pravnem nasledstvu.
Izostanek teh listin iz 2. odst. 62. člena ZDen presoja sodišče na podlagi pravil o dokaznem bremenu, ne more pa zaradi tega predloga zavreči.
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2, 70, 70-5, 339, 339/2.
izločitev sodnika
Bistvena kršitev določbe 5. točke 1. odstavka 70. člena ZPP iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana v primeru, če je v isti zadevi pri izdaji sodbe sodeloval isti sodnik kot pred nižjim sodiščem. V primeru, da gre za drugo zadevo (kazensko) pred istim pristojnim sodiščem (ne nižjim sodiščem) bistvena kršitev ni podana.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči stori obdolženec tudi v primeru, ko kljub zasnovi zadetja stranskega ogledala njegovega vozečega vozila z oškodovancem ne zazna njegovega padca saj tovrstno zadetje, zlasti pri otrocih povzročajo telesne poškodbe in jim je potrebna pomoč.