Zaveza toženke z izvensodno poravnavo, da bo tožeči stranki, v primeru, če v določenem roku ne bo opravila diplomskega izpita, neupravičeno prejeta zneska štipendije vrnila, ter dejstvo, da ti zneski, kljub neuspešno dokončanem študiju, do sedaj še niso bili plačani, pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na vrnitev teh zneskov ugodilo, pravilna.
Tožena stranka ni navedla, kdaj naj bi do zatrjevanega pobota prišlo, kar je zlasti odločilno za presojo utemeljenosti obrestnega dela tožbenega zahtevka, z zaslišanjem prič pa ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke o pravno-relevantih dejstvih. Smisel dokaznega postopka je namreč dokazovanje resničnosti trditev pravdnih strank, ne pa oblikovanje trditvene podlage spora. Povezanost trditev o relevantnih dejstvih z dokazno ponudbo pa je dosledo izpeljano v 219. čl., 1. odst. 299. čl. in 1. odst. 300. čl. ZPP.
Niso izpolnjeni pogoji za sodno odločitev meje, če je ta bila določen v mejnem ugotovitvenem postopku, ne da bi bil v tem postopku doseženi sporazum kdaj razveljavljen in ne da bi predlagatelj zatrjeval kakršnokoli spremembo okoliščin po sklenitvi sporazuma. Ni namreč izpolnjen pogoj iz 131. člena ZNP, da je meja sporna.
Pravilnik je enostranski pravni akt, ki ga je sprejela tožeča stranka in z njim obljubila nagrado tistemu, ki izpolni v njem določene pogoje (prim. 229. čl. ZOR). Rok za pridobitev nagrade v tem pravilniku resda ni določen, vendar pa je že iz njegovega naslova (pravilnik o stimulaciji) in uvodnega besedila ("v interesu razvoja firme v zvezi s kvalitetnim delom svojih zaposlenih") razvidno, da gre za nagrajevanje in stimulacijo tistih, ki so pri svojem delu uspešni - uspešnost pa gotovo pomeni, da izpolnjujejo prevzete obveznosti, torej v konkretnem primeru, da toženca izpolnjujeta obveznosti, ki sta jih prevzela s pogodbo. To pa kaže na nujno medsebojno povezanost pravilnika in pogodbe o delu.
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov, zato je zavrnitev njegovega predloga za odlog izvršbe, ne glede na morebitni obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog po drugem odstavku 71. člena ZIZ, upravičena.
ZIZ člen 181, 181/7, 189, 189/1, 181, 181/7, 189, 189/1.
prodaja nepremičnine - domik - javna dražba
Če na javno dražbo v skladu z določbo sedmega odstavka 181. člena ZIZ ni vabljen eden izmed upnikov, je sklep o domiku zaradi nepravilnosti javne dražbe nezakonit in ga je treba razveljaviti.
ZPP člen 205, 205-4, 208, 208/1, 205, 205-4, 208, 208/1.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, se nadaljuje ne le v primeru, ko ga stečajni upravitelj prevzame, ampak tudi v primeru, ko ga sodišče povabi naj to stori. Zato izrecna izjava stečajnega upravitelja, da prevzema prekinjen postopek, ni obvezna.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371, 371/1, 371/1-9.
bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v opisu obdolženemu očitanega kaznivega dejanja samo spremenilo datum, ko bi ga naj ta storil iz razdobja od 18.7.do 13.10.1997 na 13.10.1997 do 6.11.1997 prekoračilo obtožbo saj obtožba ni nikoli trdila, da bi ga naj storil v po sodišču zatrjevanem razdobju, čas storitve kaznivega dejanja pa je bistveni sestavni del obtožbe (2. tč. I. odst. čl. 269 ZKP).
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči stori obdolženec tudi v primeru, ko kljub zasnovi zadetja stranskega ogledala njegovega vozečega vozila z oškodovancem ne zazna njegovega padca saj tovrstno zadetje, zlasti pri otrocih povzročajo telesne poškodbe in jim je potrebna pomoč.
ZZZDR člen 79, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
zvišanje preživnine - odločilna dejstva
Ko sodišče odloča o zvišanju preživnine zaradi spremenjenih razmer, mora v razlogih sodbe navesti v čem se kažejo spremenjene razmere. To pomeni, da mora pri tem upoštevati vse odločilne dejavnike: možnosti staršev in potrebe otrok v času prejšnje določitve prispevka za preživljanje ter v času odločanja o spremembi višine tega prispevka.
Šele nato je upoštevaje sorazmerje med odločilnimi dejavniki mogoče določiti novo višino prispevka za preživljanje.
Kaznivo dejanje izsiljevanja je dokončano, čeprav denar obtožencu še ni bil izročen, saj je ta, sicer z uporabo sile, oškodovanca pripravil do tega, da ga je hotel dobiti, ko je v ta namen telefoniral očetu in materi, k očetu pa hotel tudi sam s taksijem, katerega mu je najel obtoženi.
Po določbi 1. odst. 464. čl. ZPP mora tožena stranka, če želi doseči, da se sodišče, pri katerem je tožba vložena, izreče za nepristojno (in razveljavi v postopku opravljena dejanja ter tožbo zavrže) konkretno zatrjevati, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o arbitraži. Ker gre za zatrjevanje dejstva, ki ni splošno znano, pač pa je lahko znano le strankama, mora tista, ki za dosego določenega procesno pravnega učinka takšno dejstvo uveljavi, zanj predložiti tudi dokaz.
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2, 70, 70-5, 339, 339/2.
izločitev sodnika
Bistvena kršitev določbe 5. točke 1. odstavka 70. člena ZPP iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana v primeru, če je v isti zadevi pri izdaji sodbe sodeloval isti sodnik kot pred nižjim sodiščem. V primeru, da gre za drugo zadevo (kazensko) pred istim pristojnim sodiščem (ne nižjim sodiščem) bistvena kršitev ni podana.
Če sta predlagatelja v predlogu za denacionalizacijo navedla, na katero premoženje se nanaša, navedla pravni temelj podržavljenja, priložila listino o podržavljenju, zemljiškoknjižne podatke in utemeljila, v kateri obliki zahtevata vrnitev premoženja, je takšen predlog dovolj popolen, da lahko sodišče po njem postopa tudi, če ni priloženo potrdilo o državljanstvu upravičenca in pravnem nasledstvu.
Izostanek teh listin iz 2. odst. 62. člena ZDen presoja sodišče na podlagi pravil o dokaznem bremenu, ne more pa zaradi tega predloga zavreči.
stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila - pogoj
Tudi če je obtoženi povzročil prometno nezgodo s smrtnim izidom pod vplivom alkohola, izrek stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije po sedmih letih od storitve, ko obtoženi v tem času ni bil obravnavan niti zaradi cestno prometnega prekrška, ni več primeren.