pridobitev lastninske pravice - odplačnost pogodbe
Že neobstoj odplačnosti, kot bistvenega elementa za dobroverno pridobitev lastninske pravice, zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika, ki zatrjuje da je v dobri veri od nelastnika kupil avtomobil, last toženke.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36c, 36d, 36d/3, 36c, 36d, 36d/3.
trajni presežek - varovana kategorija delavcev
Ne gre za zlorabo pravice, če se tožnikova žena v času ugovornega roka zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavca prijavi na zavodu za zaposlovanje, zaradi česar sodi delavec v zaščiteno kategorijo delavcev po 36. d členu ZDR. Bistveno je, da delavec pridobi ta status do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ugovor delavca zoper sklep o razporeditvi - zadržanje izvršitve sklepa delodajalca
Ugovor delavca zoper sklep o razporeditvi zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato se delavki, katerima je prenehalo delovno razmerje zaradi trajnega presežka, nista bili dolžni javiti novemu delodajalcu, kamor ju je prejšnji delodajalec razporedil, pred dokončnostjo sklepa o razporeditvi. Šele če se ugotovi, da sta delavki po dokončni odločitvi odklonili razporeditev, jima je delovno razmerje pri toženi stranki (prvotnemu delodajalcu) zakonito prenehalo.
ZZOD člen 1. ZIOD91 člen 1, 7. Kolektivna pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62. ZPPSL člen 160, 160/2, 160/4. ZPP (1977) člen 166, 166/3, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 370.
ZZOD (Ur. l. RS, št. 48/90, 38/94) v 1. členu ne omejuje plač po višini, temveč ureja le obseg sredstev za zajamčene plače pri nesolventni pravni osebi po določilih obračunskih predpisov. Delavec ima pravico, da se za obdobje, ko je prejemal plačo zgolj v višini zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenih osebnih dohodkih, ugotovi terjatev iz naslova razlike v plači v višini med dejansko plačo, ki jo je prejemal in tisto plačo, ki bi mu šla po kolektivni pogodbi. Če je bil pri delodajalcu postopek znižanja plač izveden v skladu z 62. členom Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 12/91), gre delavcu plača v višini 80 % po kolektivni pogodbi, sicer pa v višini 100 % osnovne plače, določene v kolektivni pogodbi.
ZDSS člen 19, 19. ZIZ člen 3, 3. ZPP člen 365, 365/2, 365, 365/2.
začasna odredba - samovolja - verjetno izkazana terjatev - predhodni postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
1. Če delavec sploh ni uveljavljal varstva pravic pri delodajalcu, niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo (spor zaradi prenehanja delovnega razmerja), zato tudi ni verjetno izkazana terjatev in ni pogojev za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče delodajalcu prepovedalo odtujitev ali obremenitev nepremičnine. 2. V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti, zato ni mogoče posegati v premoženje dolžnika v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja.
Da bi lahko sodišče oba obdolženca spoznalo za kriva kaznivega dejanja goljufije na način, kot jima je očital državni tožilec, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo dokazati, da sta obdolžena v času, ko je obdolženka pri oškodovani pravni osebi sklenila posel in natvezila, da bo blago plačala v dogovorjenem roku in tudi izročila akceptni nalog, ki ni bil vnovčljiv, zasledovala namen, da blaga nikoli ne bosta plačala in si tako na škodo oškodovanke pridobila protipravno premoženjsko korist v višini vrednosti blaga.
ZPIZ člen 293, 293. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
kategorija invalidnosti
Ker je neipodbijani del sodbe sodišča prve stopnje o uvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti in zaposlitvi na drugem ustreznem delu postal pravnomočen, ne more tožnik uspešno izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni mogoč sočasen obstoj dveh kategorij invalidnosti.
ZOR člen 262, 262/2, 644, 644/1, 644/3, 262, 262/2, 644, 644/1, 644/3.
gradbena pogodba - nadzor - odgovornost
Nadzorni organ ne odgovarja za jamčevalni zahtevek investitorja iz gradbene pogodbe, ampak je lahko samo odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi slabega nadzora. Jamčevalni zahtevek je lahko utemeljen samo proti izvajalcu in projektantu.
V postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja podajajo mnenja o preostali delovni zmožnosti izvedeniški organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V postopku sodnega varstva pravic je zato potrebno upoštevati in vrednotiti tudi na ta način pridobljene dokaze oz. ugotovljena dejstva. Le če sodišče presodi, da je bilo zdravstveno stanje, invalidnost oz. preostala delovna zmožnost v predsodnem postopku pomanjkljivo ugotovljena, lahko pribavi dopolnilno mnenje oz. dodatno obrazložitev izvedeniškega organa iz predsodnega oz. upravnega postopka, ali pa po določbi 252. člena ZPP izvedeniško delo zaupa zapriseženemu sodnemu izvedencu, strokovnemu zavodu, bolnišnici, fakulteti,.. Zato je zmotno stališče tožnika, da sodna odločba a priori ne bi smela temeljiti na izvedenskem mnenju invalidske komisije I. in II. stopnje, prav tako tudi niso sprejemljive pavšalne ocene o pristranskosti teh komisij, ker so to izvedeniški organi tožene stranke.
Čeprv iz obrazložitve sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje odločilo tudi o delu tožbenega zahtevka, ki ga v izreku sodbe ni, tega ni moč popraviti s popranvim sklepom, ampak je treba izdati dopolnilno sodbo.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 21, 21/1, 21/3, 22, 125, 126, 129. ZPIZ-92 člen 202. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - delovno razmerje - obvezna praksa v času šolanja
Tožniku se čas, ko je opravljal obvezno prakso v času šolanja, ne more všteti v pokojninsko dobo na podlagi takrat veljavnega Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/64), saj takšnega dela ni mogoče šteti za sklenjeno delovno razmerje po 21. členu ZTPZ, ne glede na obseg dela, ki ga je tožnik v obravnavanem obdobju opravljal.
ZUKZ člen 49, 49/1. ZPP (1977) člen 70, 70/1, 70, 70/1.
pristojnost sodišča
Tako ZUKZ kot ZPP/77 sta bila zvezna predpisa. Zato sporazuma o pristojnosti Gospodarskega sodišča v Splitu, ki sta ga dogovorili pravdni stranki v 8. členu omenjene kupoprodajne pogodbe, ni mogoče obravnavati kot dogovora o pristojnosti tujega sodišča, kot je to storilo prvostopno sodišče, pač pa kot dogovor o krajevni pristojnosti sodišča po sedežu tožeče stranke.
Pri oblikovanju pokojninske osnove in odmeri višine invalidske pokojnine, se upoštevajo le osnove, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki v času zavarovanja. Po upokojitvi, za nazaj, zavarovalnih osnov ni več mogoče spreminjati. Zato ni podan pogoj za obnovo postopka, če tožnica trdi, da ni vedela za možnost, da lahko plačuje prispevke po višji zavarovalni osnovi od tiste, ki jo je dejansko plačevala, s čemer bi pridobila pravico do višje pokojnine.
Registrsko sodišče je dolžno presojati skladnost sklepa skupščine d.o.o., na katerem temelji predlagani vpis, z veljavno družbeno pogodbo; če pri tem ugotovi, da temelji sklep na določilih družbene pogodbe, ki so bila v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljena za nična, zavrne predlagani vpis.
Subjekt, ki je pravdo pravnomočno izgubil in je bila sodba izvršena, ne more zahtevati odtujenih sredstev nazaj z argumentacijo, da jih je tožnik iz prvotne pravde "neupravičeno pridobil".
S poizvedbami pri Pošti Slovenije so bile ovržene pritožbene trditve, da je vabilo za glavno obravnavo prejel nekdo drug in ne pooblaščenec tožene stranke.