izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - prevzem izpolnitve
Z izpolnitvijo pogodbe o prevzemu izpolnitve je bil upnik stečajnega dolžnika v celoti poplačan, stečajna masa je bila zmanjšana, upnik stečajnega dolžnika pa je bil privilegiran.
Registrsko sodišče je dolžno presojati skladnost sklepa skupščine d.o.o., na katerem temelji predlagani vpis, z veljavno družbeno pogodbo; če pri tem ugotovi, da temelji sklep na določilih družbene pogodbe, ki so bila v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljena za nična, zavrne predlagani vpis.
V postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja podajajo mnenja o preostali delovni zmožnosti izvedeniški organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V postopku sodnega varstva pravic je zato potrebno upoštevati in vrednotiti tudi na ta način pridobljene dokaze oz. ugotovljena dejstva. Le če sodišče presodi, da je bilo zdravstveno stanje, invalidnost oz. preostala delovna zmožnost v predsodnem postopku pomanjkljivo ugotovljena, lahko pribavi dopolnilno mnenje oz. dodatno obrazložitev izvedeniškega organa iz predsodnega oz. upravnega postopka, ali pa po določbi 252. člena ZPP izvedeniško delo zaupa zapriseženemu sodnemu izvedencu, strokovnemu zavodu, bolnišnici, fakulteti,.. Zato je zmotno stališče tožnika, da sodna odločba a priori ne bi smela temeljiti na izvedenskem mnenju invalidske komisije I. in II. stopnje, prav tako tudi niso sprejemljive pavšalne ocene o pristranskosti teh komisij, ker so to izvedeniški organi tožene stranke.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 21, 21/1, 21/3, 22, 125, 126, 129. ZPIZ-92 člen 202. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - delovno razmerje - obvezna praksa v času šolanja
Tožniku se čas, ko je opravljal obvezno prakso v času šolanja, ne more všteti v pokojninsko dobo na podlagi takrat veljavnega Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51/64), saj takšnega dela ni mogoče šteti za sklenjeno delovno razmerje po 21. členu ZTPZ, ne glede na obseg dela, ki ga je tožnik v obravnavanem obdobju opravljal.
Pri oblikovanju pokojninske osnove in odmeri višine invalidske pokojnine, se upoštevajo le osnove, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki v času zavarovanja. Po upokojitvi, za nazaj, zavarovalnih osnov ni več mogoče spreminjati. Zato ni podan pogoj za obnovo postopka, če tožnica trdi, da ni vedela za možnost, da lahko plačuje prispevke po višji zavarovalni osnovi od tiste, ki jo je dejansko plačevala, s čemer bi pridobila pravico do višje pokojnine.
ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/2, 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev
Določbe ZZZDR imajo glede režima skupnega premoženja prisilno naravo. Za nastanek skupnega premoženja ni potrebna volja zakoncev, da bi pridobivala skupno premoženje, ampak je za nastanek odločilen le obstoj zakonske zveze in dejstvo, da je bilo premoženje pridobljeno z delom v času njenega trajanja. Zato okoliščina, da je bilo premoženje pridobljeno na ime pok. moža tožnice in kakšni so razlogi, da je tožnica to dopustila, ni odločilnega pomena. Pravno nepomembni so tudi razlogi, zaradi katerih je tožnica vložila tožbo in ali so bili tedaj odnosi med zakoncema skaljeni. Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji pritožba ne nasprotuje, da je bilo premoženje, ki je predmet uveljavljanega tožbenega zahtevka, pridobljeno še v času obstoječe življenjske skupnosti med tožnico in njenim sedaj pokojnim možem oz. očetom toženca.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v zemljiškoknjižni zadevi ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovilo ali določi organ, pristojen za vodenje katastra.
Ker ni bilo storjeno tako motilno dejanje, kot je opisano v tožbenem zahtevku (gradbeni poseg na zemljišču tožeče stranke), ampak drugačno dejanje drugje (na zemljišču tožene stranke), je že zaradi tega tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
ZOR člen 63, 210, 459, 459/1, 63, 210, 459, 459/1.
nesporazum - prodajna pogodba - odškodnina
Dejanske trditve tožeče stranke kažejo na posodbeno pogodbo, saj naj bi tožnik tožencu izročil nepotrošno stvar v neodplačno uporabo (pravilo 971. paragrafa ODZ), tožene stranke pa na darilno pogodbo, s katero naj bi tožnik tožencu stvar neodplačno prepustil (pravilo 938. paragrafa ODZ). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče utemeljeno zaključilo, da je med njima obstajal nesporazum o naravi pogodbe, kar ima po 63. čl. ZOR za posledico, da pogodba ne nastane. Če pogodbe ni, pa je dolžna vsaka stranka vrniti tisto, kar je brez podlage dala drugi stranki, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (210. čl. ZOR). Razmerja med strankama v letu 1997, ko se je tožnik oglasil pri tožencu in od njega zahteval 4.000,00 DEM, kolikor mu je toženec tudi izročil, ni mogoče šteti za sklenitev prodajne pogodbe. Če je bila stvar, za katero gre pri pogodbi ob njeni sklenitvi že uničena, namreč prodajna pogodba nima pravnega učinka (1. odst. 459. čl. ZOR). Sporazum med strankama v letu 1997 je mogoče obravnavati kot dogovor o vrnitvi dosežene koristi oziroma dogovor o poravnavi škode.
ZOR člen 26, 31, 31/1, 53, 53/2, 26, 31, 31/1, 53, 53/2.
posojilna pogodba - sklenitev pogodbe - soglasje za sklenitev pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je za nastanek posojilne pogodbe potrebno soglasje volj strank (26. in naslednji členi ZOR), soglasje pa je doseženo in pogodba sklenjena, ko ponudnik prejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema (1. odst. 31. čl. ZOR). Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da je ponudbo dal prvi toženec, tožnik pa je ponudbo sprejel. Kakšni interesi so pri tem vodili tožnika, ni relevantno, saj nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (2. odst. 53. čl. ZOR).
Prodajalec za skrite napake, ki se pokažejo potem ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, ne odgovarja, tako da kupčeva obveznost plačila kupnine, ki je še ni izpolnil, še vedno obstaja.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - zaključek izvršilnega postopka - pravdni postopek - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - gospodarski spor
Po uvedbi pravdnega postopka v gospodarskih sporih je za celoten postopek v zvezi z začasno odredbo pristojno okrožno sodišče, torej tudi za odločanje o ugovoru zoper začasno odredbo. Namen tega je, da se prepreči ločevanje postopka zavarovanja od postopka, v katerem se odloča o glavni stvari (v konkretnem primeru pravdnega). Tudi iz tega razloga uporaba 54. čl. ZIZ ne bi bila smiselna.
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
Plačila toženca po vročeni tožbi ni mogoče šteti za odgovor na tožbo. Odgovor na tožbo je namreč sodišču izročena vloga tožene stranke, v kateri se ta izjavi o navedbah tožbe (276. - 279. čl. ZPP).
Potem, ko je Vrhovno sodišče RS odločilo v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnem sodišču v Kočevju, da je slednje stvarno pristojno za odločanje v zadevi, tožeča stranka brez spremembe tožbe ne more več oceniti vrednosti spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, čeprav tega doslej še ni storila.