Prepoved vpisa v sodni register dejavnosti d.o.o.: K/74.110 Pravno svetovanje (razen storitev, ki jih po zakonu lahko opravljajo le odvetniki) ne izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah, iz Zakona o odvetništvu in niti iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti.
Dolžnik za pritožbo zoper odreditev prenakazila že vplačanega predujma in naložitev založitve predujma v višini 180.000,00 SIT upniku, nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden.
ZOR člen 262, 262/2, 644, 644/1, 644/3, 262, 262/2, 644, 644/1, 644/3.
gradbena pogodba - nadzor - odgovornost
Nadzorni organ ne odgovarja za jamčevalni zahtevek investitorja iz gradbene pogodbe, ampak je lahko samo odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi slabega nadzora. Jamčevalni zahtevek je lahko utemeljen samo proti izvajalcu in projektantu.
ZPIZ člen 293, 293. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
kategorija invalidnosti
Ker je neipodbijani del sodbe sodišča prve stopnje o uvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti in zaposlitvi na drugem ustreznem delu postal pravnomočen, ne more tožnik uspešno izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, saj ni mogoč sočasen obstoj dveh kategorij invalidnosti.
ZOR člen 305, 438, 440, 305, 438, 440. ZPP člen 190, 190.
obstoj pravde - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.
ustavitev izvršbe - predujem za izvršilne stroške - predlog za podaljšanje roka
O upnikovem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sodišče prve stopnje ni odločilo, saj dopis ni odločba s katero sodšče odloči o takšnem predlogu. Zato pogoji za ustavitev izvršbe niso bili podani.
Nastop pravnih posledic dedovanja je vezan na trenutek uvedbe dedovanja. Oseba, ki na ta dan ni več živa, zato ne more biti dedič (1. odst. 125. člena ZD). To velja tako za dedovanje na podlagi ZD, ki trenutek delacije veže na razpustnikovo smrt, kot za dedovanje v skladu s posebnimi določbami ZDen, ki ta tretnutek veže na nastop pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe.
Krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe je tudi v primeru, da je upnik med postopkom predlagal drugo sredstvo izvršbe, tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo predlaganem sredstvu.
Potem, ko je Vrhovno sodišče RS odločilo v sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem Republike Slovenije in Okrajnem sodišču v Kočevju, da je slednje stvarno pristojno za odločanje v zadevi, tožeča stranka brez spremembe tožbe ne more več oceniti vrednosti spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, čeprav tega doslej še ni storila.
Ker ni bilo storjeno tako motilno dejanje, kot je opisano v tožbenem zahtevku (gradbeni poseg na zemljišču tožeče stranke), ampak drugačno dejanje drugje (na zemljišču tožene stranke), je že zaradi tega tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
ZOR člen 63, 210, 459, 459/1, 63, 210, 459, 459/1.
nesporazum - prodajna pogodba - odškodnina
Dejanske trditve tožeče stranke kažejo na posodbeno pogodbo, saj naj bi tožnik tožencu izročil nepotrošno stvar v neodplačno uporabo (pravilo 971. paragrafa ODZ), tožene stranke pa na darilno pogodbo, s katero naj bi tožnik tožencu stvar neodplačno prepustil (pravilo 938. paragrafa ODZ). Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče utemeljeno zaključilo, da je med njima obstajal nesporazum o naravi pogodbe, kar ima po 63. čl. ZOR za posledico, da pogodba ne nastane. Če pogodbe ni, pa je dolžna vsaka stranka vrniti tisto, kar je brez podlage dala drugi stranki, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (210. čl. ZOR). Razmerja med strankama v letu 1997, ko se je tožnik oglasil pri tožencu in od njega zahteval 4.000,00 DEM, kolikor mu je toženec tudi izročil, ni mogoče šteti za sklenitev prodajne pogodbe. Če je bila stvar, za katero gre pri pogodbi ob njeni sklenitvi že uničena, namreč prodajna pogodba nima pravnega učinka (1. odst. 459. čl. ZOR). Sporazum med strankama v letu 1997 je mogoče obravnavati kot dogovor o vrnitvi dosežene koristi oziroma dogovor o poravnavi škode.
postopek za določitev odškodnine - razlastitev zemljišča
Nepravdno sodišče mora upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, predvsem tržno vrednost nepremičnine po kriterijih v času začetka razlastitvenega postopka.
Pravno gledano pa po mnenju pritožbenega sodišča tožnika zatrjujeta ne le, da je njun izraženi motiv postal element podlage (cause) pravnega posla, kar se pri darilni pogodbi zaradi njene neodplačne narave itak dogodi že po samem zakonu, pač pa tožnika zatrjujeta daritev z obveznim naročilom obdarjencu (donatio sub modo), ki se po pravnem pravilu paragrafa 709 ODZ v primeru neizpolnitve naročila obravnava kot neizpolnitev razveznega pogoja. Tožnika namreč zatrjujeta, da je bilo tožencu rečeno, da bo darilo moral vrniti, v kolikor ne bo svoje obljube glede obnove in kmetovanja (torej glede njunega naročila) izpolnil. Takšna pa je tudi pravna sankcija neizpolnitve naročila, ki se jo po pravnem pravilu paragrafa 901 ODZ presoja po pravilih o poslednjevoljnih odredbah, torej (zgolj) izguba oziroma vrnitev darila brez razveljavljanja pogodbe.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje v zemljiškoknjižni zadevi ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovilo ali določi organ, pristojen za vodenje katastra.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, saj se na podlagi izvedenih dokazov ni dalo zanesljivo ugotoviti, ali je tele, ki je povzročilo nezgodo, toženčevo, dokazno breme glede lastništva teleta pa je v tem primeru na tožeči stranki.