ZPP člen 496, 496/4, 497, 497/3, 496, 496/4, 497, 497/3.
napoved pritožbe
Če stranka ne napove pritožbe oz. če se (zaradi neplačila predpisane takse) šteje, da jo je umaknila, sodišču prve stopnje ni treba izdelati obrazložene sodbe, pritožnica pa izgubi pravico vložiti pritožbo. Le, če stranka pravilno napove pritožbo, lahko vloži pritožbo (zoper obrazloženo sodbo). Nikakor pa ne more neposredno (brez napovedi pritožbe) vložiti pritožbe (zoper "neobrazloženo" sodbo).
Sodišče prve stopnje je izvršbo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo na podlagi določbe 2. odstavka 147. člena ZIZ. Zgolj z izdajo tega sklepa litispendenca in procesno pravno razmerje v predmetni izvršilni zadevi v postopku pred sodiščem prve stopnje še ni prenehala, kajti zoper sklep o ustavitvi izvršbe je po 1. odstavku 9. člena ZIZ dovoljena pritožba. Upnik je podal predlog za spremembo izvršilnega sredstva podal v odprtem pritožbenem roku, torej pred pravnomočnostjo citiranega sklepa. Izvršilni postopek bi bil na podlagi citiranega sklepa končan šele z njegovo pravnomočnostjo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev - organizacija dela - delovni odnosi
Direktor ima pravico razporejati delavce zaradi delovnih potreb, med katere spada tudi organizacija dela, v katero pa so vključeni tudi delovni odnosi. S tem, ko je direktor razporedil delavca v drugo OE (zaradi slabih odnosov med delavci), na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, ter za katero so bile podane potrebe dela, ni ravnal šikanozno in je taka razporeditev zakonita.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZOR člen 39, 39. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisni odpravek sklepa - datum prenehanja delovnega razmerja
Če delavec in delodajalec skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja, delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ki je določen v sporazumu, ne pa šele z vročitvijo pisnega odpravka sklepa oz. z dokončnostjo sklepa.
KZ SFRJ (1951) člen 16, 20, 303, 303/1. ZKP člen 413.
kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo - obnova kazenskega postopka - razlog za obnovo zavrženje zahteve
Okoliščina, da predlagani priči kot obdolžencu ni bilo potrebno govoriti resnice, sedaj pa bi jo, če bi v postopku za obnovo kazenskega postopka bil zaslišan kot priča, moral govoriti, ni razlog za obnovo kazenskega postopka, še zlasti, ker je prvostopenjska sodba glede obsojenca temeljila na njegovem priznanju, da je poskušal ilegalno pobegniti v Avstrijo, in da je bil pri tem zaloten.
URS člen 156. ZFPPod člen 37, 39. ZPP člen 205, 205-6, 365, 365-3. ZNP člen 37. ZSReg člen 8, 8/1, 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za oceno ustavnosti - ZFPPod - prekinitev postopka
Družbenik je kot pritožnik zoper izpodbijani sklep k pritožbi priložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti določil 37. in 39. čl. ZFPPod. Zaradi smiselne uporabe 6. tč. 205. čl. ZPP v zvezi s 156. čl. URS, je sodišče druge stopnje spremenilo odločitev registrskega sodišča o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka. Ob tem je, ker ZSReg tega vprašanja, ki se nanaša na prekinitev postopka v zvezi z vložitvijo pobude pred Ustavnim sodiščem ne ureja, uporabilo smiselno določbe 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Zato je sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka spremenilo. V tej posledici pa je moralo razveljaviti tudi izpodbijani sklep v 1. odstavku izreka, ki zaradi prekinitve postopka ni več smiselen (3. tč. 39. čl. ZSReg). Če bo pobuda sprejeta v obravnavo kot je že bila za oceno ustavnosti (4. odst. 27. člena in 37. čl. ZFPPod, Ur. l. RS, štev. 71/99) in nato v odločanje v smislu 26. in naslednjih členov ZUSt, se bo postopek pred registrskim sodiščem nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 89.
reintegracijski zahtevek
Če delavec vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ima pravico do ponovne zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu, čeprav se je v vmesnem času, to je v času trajanja sodnega spora, zaposlil drugje. Delavcu za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, saj delavec ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih hkrati.
Zdravstvene težave (bolečine v hrbtnici) tožnika ne opravičujejo oz. ne morejo izključiti njegove disciplinske odgovornosti za očitano hujšo kršitev delovne obveznosti (predčasen odhod z dela), lahko pa bi predstavljale tehtno olajševalno okoliščino, ki vpliva na izbiro disciplinskega ukrepa, oz. na presojo, ali je bil preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zakonit in primeren ukrep.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 353, 353/-3, 353/1, 353/1-1, 353/1-2, 370. SKPG člen 43. ZDSS člen 14.
poškodba pri delu - povrnitev premoženjske škode - izguba na zaslužku - rudar - dodatek za težje pogoje dela - nočno delo - dodatek za delo v rudniku - plača - prerazporeditev delavca
Jamski dodatek in dodatek za nočno delo sta sestavni del plače, zato ju je potrebno upoštevati pri izgubi na zaslužku, do katere pride zaradi prerazporeditve delavca v posledici utrpljene poškodbe pri delu.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - ugotavljanje trajno presežnih delavcev
Okoliščina, da je delodajalec najprej ponujal delavki (čistilki) razporeditev k drugemu delodajalcu (čistilnemu servisu, ki je prevzel pri delodajalcu zaposlene snažilke), in da jo je delodajalec, po njeni odklonitvi takšnega prehoda obdržal na delu, ne onemogoča nadalnjega postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev. Če se je tožena stranka odločila, da dejavnosti čiščenja ne bo več sama izvajala, je ob dejstvu, da tožnica ni hotela k drugemu delodajalcu, lahko izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, v katerem je delavki zakonito prenehalo delovno razmerje.
Administrativni tečaj ne predstavlja stopnje strokovne izobrazbe v smislu 2. odstavka 17. člena ZTPDR.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 64, 64/1, 65, 65/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ugovor tretjega - pritožba zoper sklep o ugovoru - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tretji nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim ga je sodišče prve stopnje na podlagi njegovega ugovora (tretjega) napotilo, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna, saj je izpodbijana odločitev tista, ki je za tretjega v okviru zakonitih možnosti najugodnejša.
Z ustavovitvijo podjetja je ustanovni vložek ustanovitelja sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar pa se obseg ustanoviteljevega premoženja s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Zato pravno dejanje ustanovitve podjetja ne predstavlja izpodbojnega dejanje po določbah 280 in 281. člena ZOR.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlog - vloga
Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi toženec prejel vabilo za narok, podlage za nabitje vabila na vrata pa ni bilo, saj je iz vrnjene pošiljke razvidno, da toženec pošiljke ni dvignil, ne pa, da je odklonil sprejem ali spremenil svoje stalno prebivališče ali stanovanje (prim. 144. in 145. čl. ZPP/77). Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Čeprav je tožena stranka pretežno pavšalno ugovarjala sklepu o izvršbi, je v obrazložitvi sodbe treba navesti dejstva, dokaze in predpise, na katere sodišče opre svojo odločbo (4. odst. 338. čl. ZPP/77). Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče pooblaščenko kaznovalo z denarno kaznijo.
Po določbi 3. odst. 400. člena ZPP/77 je revizija možna vselej zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi. Ugovorni razlogi so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.