sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Na pravnomočno sodbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
ZOR člen 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2, 310, 310/2, 325, 325/1, 326, 326/2.
zamuda - upniška zamuda
Ker je obligacijskopravno razmerje na podlagi ugotovljenega neposlovnega ravnanja toženca med pravdnima strankama obstajalo, bi tožnica bila dolžna v skladu z določbo 2. odstavka 310. člena ZOR pravilno ponujene delne denarne izpolnitve sprejeti, da ne bi prišla v t.i. upniško zamudo (1. odstavek 325. člena ZOR) in se izognila učinkom le-te, med katerimi je kot posledica predvidena tudi ta, da od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti (2. odstavek 326. člena ZOR).
Po določbi 3. odst. 400. člena ZPP/77 je revizija možna vselej zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks se (če v njem ni izrecno navedeno kaj drugega) nanaša na plačilo taks postopka, kar pomeni za vse vloge in dejanja v postopku. Oprostitev učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje (1. odst. 14. čl. ZST).
Če imetnik stanovanjske pravice pravočasno ne udejanji svojega upravičenja sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, v katerem biva, pomeni, da stanovanje uporablja nezakonito in je lastnik stanovanja upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Če je asignat kot dožnik asignanta plačal njegovo obveznost asignatorju, je s tem prišlo do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika (asignanta). Čeprav je asignacija zakonit pravni posel, predstavlja neobičajen način poplačila terjatve, če s pogodbo, iz katere izvira terjatev, poravnava z asignacijo, tak način plačilo terjatve ni bil že vnaprej dogovorjen.
ZPP člen 209, 209/1, 280, 280/2, 209, 209/1, 280, 280/2.
mirovanje postopka
Mirovanje postopka nastane v primeru, ko nobena od strank ne pride na narok. Tudi če pravdni stranki nista imeli na voljo 15 dnevnega roka za pripravo na obravnavo, pa svoje odsotnosti nista opravičili pred pričetkom naroka, temveč šele po koncu naroka za glavno obravnavo, lahko sodišče vseeno sklene na obravnavi, da postopek miruje.
Z ustavovitvijo podjetja je ustanovni vložek ustanovitelja sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar pa se obseg ustanoviteljevega premoženja s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Zato pravno dejanje ustanovitve podjetja ne predstavlja izpodbojnega dejanje po določbah 280 in 281. člena ZOR.
Obveznost delodajalca, da delavcu izplačuje osnovno plačo na podlagi SKP določene izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega se uvršča delavčevo delovno mesto in obveznost plačila regresa za letni dopust, ni odvisna od uspešnosti poslovanja in predstavlja fiksni izdatek, s katerim mora delodajalec v naprej računati.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi. Ugovorni razlogi so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlog - vloga
Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi toženec prejel vabilo za narok, podlage za nabitje vabila na vrata pa ni bilo, saj je iz vrnjene pošiljke razvidno, da toženec pošiljke ni dvignil, ne pa, da je odklonil sprejem ali spremenil svoje stalno prebivališče ali stanovanje (prim. 144. in 145. čl. ZPP/77). Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Čeprav je tožena stranka pretežno pavšalno ugovarjala sklepu o izvršbi, je v obrazložitvi sodbe treba navesti dejstva, dokaze in predpise, na katere sodišče opre svojo odločbo (4. odst. 338. čl. ZPP/77). Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče pooblaščenko kaznovalo z denarno kaznijo.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena krivda - ravnanje oškodovanca - uporaba varnostnega pasu - višina zavarovalne vsote - valorizacija
Pripenjanje z varnostnim pasom zmanjša intenziteto poškodb nosečnice ob trku, medtem ko lahko na plodu, starejšem od 4 mesecev (tožnica pa je bila v šestem mesecu nosečnosti), povzroči hude, tudi smrtne poškodbe, možnost okvare pa je večja, če gre za rizično nosečnost. V konkretnem primeru je premalo podatkov, da bi bilo moč zanesljivo ugotoviti, katera poškodba bi bila manj intenzivna ali bi sploh ne nastala, če bi poškodovanka bila privezana. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa (35. čl.) je določal obveznost privezovanja z varnostnim pasom, zgolj dejstvo, da tožnica v času nesreče ni bila privezana z njim, pa ne zadošča za zaključek, da je podana njena sokrivda, temveč mora obstajati tudi vzročna zveza med njenim ravnanjem (opustitvijo privezovanja) in (zato večjo) škodo. Ker pa je glede na podano izvedensko mnenje mogoče zaključiti, da bi bila v primeru privezovanja škoda lahko celo večja, ni mogoče šteti, da bi bila tožnica tudi sama kriva, da je nastala škoda oziroma da je nastala večja škoda, kot bi sicer. Odmera odškodnine 25-letni poškodovanki (zlom obeh stegnenic, rana na obrazu in levem kolenu, udarnina na obrazu, zlom zobnih kron prvih treh zob) za nepremoženjsko škodo. Tožena stranka pri ugovoru omejene zavarovalne vsote prezre, da je treba zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valorizirati na dan sojenja. Sodišče prve stopnje tega sicer ni napravilo, ker je (materialnopravno zmotno) menilo, da je upoštevna zavarovalna vsota, ki velja na dan sojenja. Ker pa je postopek valorizacije zavarovalne vsote zaradi ohranitve njene realne vrednosti na dan sojenja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je to lahko pritožbeno sodišče storilo samo, pri čemer je uporabilo enak način valorizacije, kot ga je ponudila tožena stranka za valorizacijo akontacije. Indeks drobnoprodajnih cen je znan podatek, saj se vsakomesečno objavlja v Uradnem listu.
Dejansko stanje, ki ga je potrebno ugotoviti upoštevaje določbo 26. člena ZBP, sestavljata predvsem dve vprašanji: Prvo se nanaša na to, ali je bil kupec v vnaprejšnje plačilo primoran, drugo pa na samo višino zneska, od katerega je kupec upravičen zahtevati plačilo obresti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev - izrek sodbe
Listine v prilogah A1 - A4 pa niti ne morejo biti podlaga za opredelitev tožbenega zahtevka, ker iz njih ni razvidno, katero filmsko in video gradivo tožeča stranka zahteva. Gre namreč za dopis (priloga A1), pooblastilo (priloga A2), seznam plačil (priloga A3) in ponudbo z dne 23.02.1990 (priloga A4). Zaradi opisane pomanjkljivosti je izrek sodbe sodišča prve stopnje nerazumljiv. Ker sodbe ni moč preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.