Po podatkih spisa druga, tretja in četrta tožena stranka ugovorov proti sklepu o začasni odredbi z dne 16.6.2000 niso vložile. Druga, tretja in četrta tožena stranka zato nimajo pravice do pritožbe proti sklepu o ugovoru, saj v tem sklepu ni bilo odločeno o njihovem ugovoru (prim. 4. odst. 9. čl. ZIZ). Drugačno stališče bi dalo možnost preskakovanja pravnih sredstev, česar pa naše procesno pravo ne dovoljuje. Pritožnik pravilno opozarja, da sklep o začasni odredbi, zlasti še v povezavi s sklepom o ugovoru, ki sta neločljivo povezana, ne opredeljuje dovolj jasno, na koga se nanaša. Upnik mora v primeru, ko predlaga, naj sodišče dolžniku naloži prepoved določenega ravnanja, opredeliti tudi kazen, ki naj jo sodišče izreče dolžniku za primer kršitve. Le tako bo lahko imel sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi (1. odst. 268. čl., 2. odst. 226. čl. in 2. odst. 273. čl. ZIZ v zvezi s 4. odst. 170. čl. ZASP).
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Pravno priznana škoda so duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti pa so pravno priznane škode le ob pogoju posebne intenzivnosti in zadosti dolgega trajanja.
ZZK člen 17, 17/2, 21, 82, 17, 17/2, 21, 82. ZKZ člen 20, 20.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj - večkratni zaporedni prenosi - priposestvovanje
Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).
V postopku za ureditev mej mora izvedenec geodetske stroke sodelovati praktično ves čas (134., 135. in 138. člen ZNP). Pritožniki konkretno ne pojasnijo, kateri stroški naj bi nastali prav zaradi predlagateljeve zahteve po postavitvi novega izvedenca. Pritožbeno sodišče pa pojasnjuje, da zaradi postavitve novega izvedenca niso nastali bistveno drugačni stroški, kot bi nastajali, če bi se nepravdni postopek končal s prvim izvedencem. V vsakem primeru bi se moral izvedenec udeležiti naroka na kraju samem dne 7.7.1998, ki je bil razpisan že pred razrešitvijo prvega ter postavitvijo novega izvedenca; glede na določbo 135. člena ZNP pa bi v vsakem primeru nastali tudi stroški za izdelavo skice, v kateri je razvidna meja, o kateri je bila sklenjena poravnava. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da predlagatelj z zahtevo po postavitvi novega izvedenca ni povzročil posebnih stroškov postopka, ki bi narekovali drugačno stroškovno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da skupne stroške trpijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja.
ZIZ člen 30, 30. ZPP člen 2, 182, 182/3, 2, 182, 182/3.
sredstva izvršbe - kumulacija zahtevkov - zahtevek - sredstva izvršbe
Ni nobene zakonske ovire, da upnik ne bi sredstev izvršbe predlagal podredno, torej tako, da sodišče ugodi naslednjemu predlaganemu izvršilnemu sredstvu samo, če izvršba s prej predlaganim ni uspešna. Takšen upnikov predlog je nenazadnje tudi v korist dolžniku, saj je z zaporedno uporabo sredstev izvršbe preprečena možnost, da bi upnik prišel do večkratnega poplačila svoje terjatve.
Možnost obravnavanja pred sodiščem je bila toženi stranki zagotovljena s tem, ko je bila o obravnavi obveščena njegova pooblaščenka, ki pa se je ni udeležila z neupoštevnim opravičilom, da je imela istočasno razpisano kazensko obravnavo.
V 48.a čl. ZLPP v desetih točkah opisuje abstraktne dejanske stanove, ki predstavljajo oškodovanje družbene lastnine. Čim je v revizijskem postopku ugotovljeno, da je revidirano podjetje pri svojem poslovanju ravnalo tako, da je s svojim ravnanjem izpolnilo elemente, ki tvorijo kakega od dejanskih stanov iz 1. do 10. tč. 48.a čl. ZLPP, se domneva, da je bila družbena lastnina oškodovana. Ker je, kot povedano, domnevo možno izpodbiti, je brez osnove pritožbeno stališče, da mora v vsakem od teh primerov škoda tudi dejansko nastati.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 64, 64/1, 65, 65/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ugovor tretjega - pritožba zoper sklep o ugovoru - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tretji nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim ga je sodišče prve stopnje na podlagi njegovega ugovora (tretjega) napotilo, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna, saj je izpodbijana odločitev tista, ki je za tretjega v okviru zakonitih možnosti najugodnejša.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja in upnikove terjatve, katere po višini ali zapadlosti izrecno ne izpodbija. Navedb o vdoru vode v trgovino ter o finančni stiski ni mogoče šteti za ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ.
odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah
Glede na merila iz 200. člena ZOR ter upoštevaje potrebnost individualizacije in objektivizacije odškodnin je prisojena primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo.
ZOR člen 67, 67/4, 67, 67/4. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov - listina - priča - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - sporazum
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (dogovor o odlogu plačila), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje direktorja upnika), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
Začasna odredba, tudi regulacijska, mora biti pogojena z nekim predhodnim ravnanjem toženca, s katerim je spremenil obstoječe stanje ali se to pričakuje.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
ZZZDR člen 87, 88, 90, 87, 88, 90. ZD člen 11, 11.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva - javna listina - zapuščinski postopek - pravdni stroški - spor o dejstvih
Očetovstvo je dopustno obravnavati le kot glavno vprašanje ter v postopku in rokih, ki jih določa rodbinska zakonodaja (sedaj 86. - 94. čl. ZZZDR). Neodvisno od tega pa je bodisi kot glavno bodisi kot stransko vprašanje vselej dopustno odločati v sporu, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve ali priznanja. Javna listina je tista, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samostojen zavod ali samostojna organizacija v zadevi poverjene ji javne službe (določilo 1. odst. 164. čl. Zakona o upravnem postopku iz l. 1956). Fotokopija ne more predstavljati javne listine, temveč bi bil to lahko le original listine ali njen na ustrezen način overjen prepis (overjena fotokopija).
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.
Zgolj besedna razlaga pojma "resne in dejanske uporabe blagovne znamke za zaznamovanje blaga" ne more biti izhodišče pravilnemu razumevanju. Pri razlagi je treba izhajati iz osnovne funkcije blagovne znamke, da kot znak razlikovanja služi prepoznavnosti blaga imetnika blagovne znamke na trgu. Tej pa bo zaščiteni znak služil, če se bo na trgu pojavljal tako, da bo prepoznaven kot znak razlikovanja v povezavi z določenim blagom, ki je že na trgu, ali pa so priprave za zaključek proizvodnje in prihod na trg že v sklepni fazi.