odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Pravno priznana škoda so duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti pa so pravno priznane škode le ob pogoju posebne intenzivnosti in zadosti dolgega trajanja.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Na pravnomočno sodbo je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa dolžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati teh ugovornih razlogov, temveč bi jih moral uveljavljati v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova.
ZZK člen 17, 17/2, 21, 82, 17, 17/2, 21, 82. ZKZ člen 20, 20.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj - večkratni zaporedni prenosi - priposestvovanje
Kljub temu, da v primerih izvirne pridobitve lastninske pravice za njeno pridobitev ni potrebno razpolagalno dejanje prejšnjega lastnika, lahko novi lastnik doseže vknjižbo (s katero se izvirna pridobitev lastninske pravice izkaže) le na podlagi ustrezne javne oziroma zasebne listine, ki dokazuje nastanek njegove pravice (21. člen ZZK).
Če imetnik stanovanjske pravice pravočasno ne udejanji svojega upravičenja sklenitve najemne pogodbe za stanovanje, v katerem biva, pomeni, da stanovanje uporablja nezakonito in je lastnik stanovanja upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja.
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi. Ugovorni razlogi so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Če je asignat kot dožnik asignanta plačal njegovo obveznost asignatorju, je s tem prišlo do zmanjšanja stečajne mase stečajnega dolžnika (asignanta). Čeprav je asignacija zakonit pravni posel, predstavlja neobičajen način poplačila terjatve, če s pogodbo, iz katere izvira terjatev, poravnava z asignacijo, tak način plačilo terjatve ni bil že vnaprej dogovorjen.
V obravnavanem primeru obstoji okoliščina, zaradi katere je po mnenju sodišča druge stopnje smiselna uporaba določb o razvezi pogodbe z enkratno izpolnitvijo in po katerih ima vsaka pogodbena stranka razvezane pogodbe pravico do vrnitve tistega, kar je dala (določili 2. in 3. odstavka 132. člena ZOR). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka plačala odmeno za uporabo stanovanja (najemnino) za šest mesecev vnaprej. Z enkratno izpolnitvijo je torej opravila več bodočih izpolnitvenih ravnanj. Tožena stranka ji je zato dolžna vrniti njene že opravljene izpolnitve, ki se nanašajo na čas po razvezi pogodbenega razmerja.
ZIL člen 100, 100/1, 100/2, 101, 100, 100/1, 100/2, 101. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 272, 272/1, 272/2, 273.
izpodbijanje pravice do blagovne znamke - zahtevek - blagovna znamka - začasna odredba - prepoved
Le če je ugodeno tožbenemu zahtevku, katerega vsebino opredeljuje 1. odst. 100. čl. ZIL, bo sodba "izvršljiva" (101. čl. ZIL). Pravnomočna sodba sodišča, s katero je ugodeno zahtevku iz 1. odst. 100. čl. ZIL, sama zase namreč še nima učinkov. Potrebno je nadaljevanje postopka, vendar ne izvršilnega, temveč postopka pred Uradom za intelektualno lastnino, ki ga opredeljuje ZIL v 101. členu. Možnost "porazdelitve" pravice do znamke tako izključuje že 2. odst. 100. čl. ZIL. Če namreč toženec dokaže, da je registrirani znak uporabljal prav toliko časa ali še dlje kot tožnik za označevanje istega ali podobnega blaga oz. storitev že pred vložitvijo prijave, sodišče zavrne tožbeni zahtevek iz 1. odst. 100. čl. ZIL.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odmera
Trajne posledice poškodb tožnici povzročajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja delovne in splošne življenjske sposobnosti; tožnica je bila zaradi posledic poškodbe glave prisiljena opustiti študij in si poiskati zaposlitev; hitra vzkipljivost, jokavost, motnje spomina in pomanjkanje koncentracije ji otežkočajo opravljanje poklica učiteljice in mora pri opravljanju dela vlagati povečane napore za dosego slabših delovnih rezultatov, kar povzroča občutke manjvrednosti; tožnica je bila zaradi posledic poškodbe prisiljena opustiti dotedanje hobije - ples, kolesarjenje in planinarjenje; ovirana je pri delih, ki zahtevajo močan in fin prijem z levico ter ne more dvigovati težjih bremen,... Pravična odškodnina za opisane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, upoštevaje tako okoliščine primera, kot stopnjo bolečin, je 7.000.000,00 SIT.
Zgolj besedna razlaga pojma "resne in dejanske uporabe blagovne znamke za zaznamovanje blaga" ne more biti izhodišče pravilnemu razumevanju. Pri razlagi je treba izhajati iz osnovne funkcije blagovne znamke, da kot znak razlikovanja služi prepoznavnosti blaga imetnika blagovne znamke na trgu. Tej pa bo zaščiteni znak služil, če se bo na trgu pojavljal tako, da bo prepoznaven kot znak razlikovanja v povezavi z določenim blagom, ki je že na trgu, ali pa so priprave za zaključek proizvodnje in prihod na trg že v sklepni fazi.
Obveznost delodajalca, da delavcu izplačuje osnovno plačo na podlagi SKP določene izhodiščne plače za tarifni razred, v katerega se uvršča delavčevo delovno mesto in obveznost plačila regresa za letni dopust, ni odvisna od uspešnosti poslovanja in predstavlja fiksni izdatek, s katerim mora delodajalec v naprej računati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev - izrek sodbe
Listine v prilogah A1 - A4 pa niti ne morejo biti podlaga za opredelitev tožbenega zahtevka, ker iz njih ni razvidno, katero filmsko in video gradivo tožeča stranka zahteva. Gre namreč za dopis (priloga A1), pooblastilo (priloga A2), seznam plačil (priloga A3) in ponudbo z dne 23.02.1990 (priloga A4). Zaradi opisane pomanjkljivosti je izrek sodbe sodišča prve stopnje nerazumljiv. Ker sodbe ni moč preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZOR člen 17, 262, 516, 516/2, 17, 262, 516, 516/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bile fakture 88/T, 91/T, 123/T in 151/T zavrnjene in upniku vrnjene, ker niso vsebovale z zakonom predpisane sestavine. Te trditve bi v morebitni pravdi bile za odločitev o terjatvi nepomembne, saj dolžnik navedenim računom sploh ne nasprotuje niti po temelju niti po višini. Dolžnik ne zatrjuje, da blaga po navedenih računih ni prejel in ker računi kot enostranske listine izdajatelja nikoli ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika, je dolžnik blago dolžan plačati (17. člen, v zvezi z 262. členom in 2. odst. 516. člena ZOR).
Ker iz izpodbijanega sklepa z dne 5.7.2000 ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje navedeno listino sploh ocenjevalo, čeprav bi jo moralo, saj jo je upnik priložil kot temelj popravljenega predloga za izvršbo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, vsled česar je sodišče prve stopnje sprejelo pravno napačno oz. preuranjeno odločitev o zavrženju predloga za izvršbo.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - vodstvo glavne obravnave
Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je poslovno razmerje med pravdnima strankama trajalo tudi v spornem obdobju.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 64, 64/1, 65, 65/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
ugovor tretjega - pritožba zoper sklep o ugovoru - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tretji nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim ga je sodišče prve stopnje na podlagi njegovega ugovora (tretjega) napotilo, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna, saj je izpodbijana odločitev tista, ki je za tretjega v okviru zakonitih možnosti najugodnejša.
Z ustavovitvijo podjetja je ustanovni vložek ustanovitelja sicer prešel na ustanovljeno podjetje, vendar pa se obseg ustanoviteljevega premoženja s tem ni spremenil. Postal je namreč lastnik poslovnega deleža. Zato pravno dejanje ustanovitve podjetja ne predstavlja izpodbojnega dejanje po določbah 280 in 281. člena ZOR.