Dolžnik v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti. Višino teh obresti določa Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
sklep o zaključku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Sklep prvostopnega sodišča je bil pritožniku, kot predlagatelju začetka stečajnega postopka, osebno vročen. Navedeno pomeni, da je pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan (od dneva vročitve), to je dne 28.9.2000. Tekel pa je vse do dne 12.10.2000, ko je iztekel 15-i dan pritožbenega roka. Po določbi 2. odstavka 13. člena ZPPSL je rok za pritožbo 8 dni, če s tem zakonom ni drugače določeno. Drugače pa je določeno, in gre torej za izjemo od citiranega pravila, v 4. odstavku 99. člena ZPPSL, po katerem znaša pritožbeni rok zoper sklep iz 1. in 2. odstavka 99. člena ZPPSL 15 dni od objave sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije. Pravno relevantna, torej odločilna dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče izda sklep, s katerim stečajni postopek začne in ga takoj zaključi, so navedena v 1. odstavku 99. člena ZPPSL. Za takšno odločitev zadošča ugotovitev, da premoženje, ki bi prešlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka ali da je neznatne vrednosti.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje - o dvomu v korist obdolženca - in dubio pro reo
Če je sodišče 1. stopnje upravičeno podvomilo v obtožbo, ne da bi istočasno ugotovilo resničnost ali verjetni razlog v resničnost žaljive obdolžitve, takšne oprostilne sodbe ni mogoče izpodbiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vloge nastane takrat, ko se vloga izroči. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje. Zato lahko predlaga stranka oprostitev sodnih taks le za tiste takse, ki so nastale od dneva vložitve njenega predloga za oprostitev, ne pa tudi za takse, ki so nastale pred njenim predlogom.
O zahtevi za obnovo kazenskega postopka glede postopka, ki se je vodil pred sodiščem pristojnosti primerljive z okrožnim sodiščem, odloča senat tega sodišča sestavljen po določilu čl. 25/VI ZKP.
ZPP (1977) člen 370, 370. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 231, 231/2, 231, 231/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - ocena
Če je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je imel tožnik poleg zdravstvenih težav zaradi hrbtenice tudi duševne motnje, zaradi katerih se je zdravil že pred spornim staležem, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, ker se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z ortopedskimi težavami, ni pa ugotavljalo njegovih duševnih motenj.
Vsak ugovor, tako tudi ugovor po izteku roka, mora biti obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje. Sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
Negativni publicitetni učinek pomeni, da v primeru, če določen podatek, ki je pomemben za pravni promet ni vpisan v sodni register, tretji za ta podatek ni dolžan vedeti. Subjekt vpisa bo takšen (nevpisani) podatek lahko uveljavljal nasproti tretjemu samo, če mu bo dokazal, da je tretji za ta podatek vedel. Velja torej domneva (ki pa ni neizpodbitna), da tretji za nevpisani podatek ne ve.
Če je obtoženec, ki je na razglasitvi napovedal pritožbo, pa je napoved z vlogo po zagovorniku umaknil, nato pa je v roku za napoved preklical umik napovedi in nato vložil pritožbo zoper v celoti izdelano sodbo, pritožba ni dovoljena, ker se je z umikom napovedi hkrati odpovedal tudi pritožbi. Odpoved pritožbi pa se ne more preklicati. Sodišče 2. stopnje je dolžno takšno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
KZ člen 16, 16/1, 16/2. ZKP člen 392, 392/5, 392, 392/5.
silobran - sprememba sodbe
Če sodišče 2. stopnje v nasprotju s sodiščem 1. stopnje ugotovi v obdolženčevem ravnanju silobran (udarec z ročajem grabelj je bil usmerjen v nož, ki ga je oškodovanka imela v roki in je z njim klatila v prepiru, ne pa proti njenemu telesu), je opravičeno po 5. odst. 392. čl. ZKP spremeniti izpodbijano obsodilno sodbo v oprostilno.
Sporna vročilnica (pripeta k redni št. 12 spisa) vsebuje izjave o vročitvi in prejemu sodbe. Iz žiga in podpisa vročevalca, ki je v primeru vročanja sodnih pisanj javni organ (glej 1. odst. 132. čl. ZPP), je razvidno, da je bila sodba vročena naslovniku, to je pooblaščencu tožene stranke, dne 6.9.2000. Iz prejemnikovega z besedo zapisanega datuma prejema sodbe pa je razvidno, da je pošiljko prejel istega dne, to je dne 6.9.2000. V tem pogledu je pritožbeno sklicevanje neupoštevno še zato, ker se na opravičljivo zmoto v (lastni) izjavi ne more sklicevati pooblaščenec tožene stranke, ki je odvetnik, od katerega se pričakuje ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (primerjaj 2. odst. 61. čl. v zvezi z 2. odst. 18. čl. ZOR).
KZ člen 111, 112, 111, 112. ZKP člen 357, 357-4, 357, 357-4.
zastaranje
Pregon za kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ, za katero je predpisana kazen do dveh let zapora, ki naj bi bilo storjeno oktobra 1994, ze zastaralo z začetkom oktobra leta 2000. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov ugodilo in je izreklo po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilno sodbo.
Kaznivi dejanji za kateri je bil obtoženi spoznan za krivega je potrebno pravno opredeliti za eno samo nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. tč. I. odst. 212. čl. v zv. s I. odst. 211. čl. in II. odst. čl. 16 KZ čeprav je dvoje kaznivih dejanj ostalo pri poskusu saj so v dokončano kaznivo dejanje zajeta tudi ta, gre namreč za istovrstna kazniva dejanja, storjena v razmaku dveh dni, čeprav na škodo različnih oškodovancev krajevno relativno blizu, pri vseh pa je obt. vodil isti motiv, pridobitve protipravne premoženjske koristi.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 81, 81/1, 81/5.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da je tožeča stranka prenehala po skrajšanem postopku na podlagi določb 394.-398. Zakona o gospodarskih družbah zaradi česar je bila izbrisana iz sodnega registra, to pomeni, da ne obstaja več in da nima pravnega naslednika. Zato je potrebno v takem primeru njeno tožbo v skladu s 5. odst. 81. čl. ZPP zavreči, saj se omenjena pomanjkljivost ne da odpraviti. 1. odst. 394. člena ZGD ne vsebuje določil glede pravnega nasledstva družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, niti glede terjatev izbrisane družbe. Zato družbenik, ki v izjavi in v skladu z gornjim določilom prevzema obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, ni pravni naslednik izbrisane družbe.
V skladu s 4. členom Zakona o notariatu je notarski zapis izvršilni naslov. Zato je potrebno v primeru, da upnik za terjatev predloži notarski zapis, uporabiti določbo tretjega odstavka 144. člena ZPPSL, ne pa prvega odstavka 144. člena ZPPSL, saj je upnik za navedeno terjatev izvršilni naslov že pridobil. To pa pomeni, da je potrebno napotiti na pravdo tistega, ki je njegovo terjatev prerekal, ne pa njega.
ZPP (1977) člen 349, 354, 354/2, 368, 349, 354, 354/2, 368. ZDR člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZTPDR člen 83, 83.
procesna predpostavka - dokončnost odločitve - odpoved pravici do ugovora
Sodno varstvo je dopustno le zoper dokončne, vendar še ne pravnomočne odločbe delodajalca, na kar sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti.
Če v času trajanje sodnega postopka postane odločba delodajalca pravnomočna, ker se delavec ob smiselni uporabi 394. čl. ZPP bodisi odpove pravici do ugovora ali umakne že vložen ugovor, odpade tudi procesno predpostavka za dopustnost sodnega varstva pravic.
Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnice Ljubljana (v nadaljevanju Poročilo) z dne 7.6.1996 (A12) in dopolnitev le-tega z dne 20.9.1996 (A7), ki je bilo izdano v postopku lastninskega preoblikovanja tožeče stranke po določbah 48.b člena ZLPP nima nobenega neposrednega učinka na toženo stranko in jo k ničemer ne zavezuje. Z navedenim poročilom je bilo tožeči stranki naloženo, da v svojih knjigovodskih evidencah vzpostavi terjatve do tožene stranke, glede na ugotovljena oškodovanja družbene lastnine, ki izvirajo iz medsebojnega poslovanja strank. Tožeča stranka je izvedla v Poročilu zahtevane uskladitve in vzpostavila ustrezne terjatve do tožene stranke, kar pa predstavlja zgolj njeno enostransko ravnanje. Zato golo knjiženje teh terjatev v poslovnih knjigah tožeče stranke med strankama ni vzpostavilo dolžniško upniškega razmerja, na kar pravilno opozarja sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 373-3, 373-4, 373-3, 373-4. ZOR člen 200, 200.
varstvo pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca
Dejstvo, da tožnik še ni imel opravljenega preizkusa iz varstva pri delu, čeprav je pri toženi stranki delal že skoraj dve leti, in je pričel delati na novem stroju istega dne, kot je prišlo do nezgode, da je bil o delovanju le kratko poučen, vendar je delo opravljal brez nadzora, pomeni, da je tožena stranka v celoti odgovorna za nastalo poškodbo pri delu.
Tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Po ugotovitvi, da so podani pogoji po 318. členu ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo. Pritožbene trditve, da je tožena stranka terjatev plačala, sodišče ne more upoštevati.
Če tožnica ni izkazala za verjetno, da v postopku na prvi stopnji iz opravičenih razlogov ni založila zneska, potrebnega za stroške v zvezi z izvedbo predlaganega dokaza (izvedenca), ne more v pritožbi uspešno predlagati, naj se ta dokaz izvede (2. odst. 352. čl. ZPP/77). Ker zaradi neplačila predujma sodišče prve stopnje ni dopustilo dokaza z izvedencem, s tem ni bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. >