Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so dobave po predloženih računih oziroma dobavnicah sporne, ker so na dobavnicah prevzem blaga potrdile njemu povsem nepoznane osebe in ker dobavnice niso potrjene z njegovo štampiljko; smiselno torej, da blaga ni prejel. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - razmerje
Vse dolžnikove ugovorne trditve in predloženi dokazi se nanašajo na leti 1997 in 1998, torej na čas pred izdajo sodbe. Te razloge bi mogel in moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja pravnomočni izvršilni naslov, medtem ko z njimi v izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ne more (več) uspeti.
Pogoj za obstoj zakonske domneve o umiku napovedi pritožbe je dejstvo, da stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo, ne pa da o tem ni obvestila sodišča.
Če tožnik v tožbi navedene kot toženo stranko osebo, ki ne obstaja več (neobstoječ subjekt) in nato sam navede kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka, gre za popravo tožbe in ne za spremembo tožbe.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v celoti umaknila tožbo je bila v nasprotju z vsebino vloge, s katero je tožeča stranka le delno umaknila tožbo.
V postopkih za izdajo plačilnega naloga, kadar je sodba izdana s skrajšano obrazložitvijo (1. odst. 496. člena ZPP) sta procesni predpostavki za pritožbo, pravočasna napoved pritožbe in plačana sodna taksa za pritožbo.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3. ZPP (1977) člen 282, 369. ZDR člen 106. ZTDR člen 83.
pravica do sodnega varstva - rok za vložitev tožbe - molk organa
Delavec ima pravico in dolžnost, da uveljavlja svoje pravice v rokih, ki so zakonsko določeni oz. v primernih rokih. V nasprotnem primeru se z nerazumnim podaljševanjem rokov zmanjšuje pravna varnost. Zahteva po upoštevanju razumnih rokov izhaja tudi iz določbe 3. odst. 8. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja, s tem, da se po tej določbi šteje, da delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe zoper prenehanje delovnega razmerja, če je ni uveljavil v določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZDR člen 30, 31.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - začasno presežni delavec
Če je bil delavec v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v letu 1992 zakonito opredeljen za začasni presežek in je izkazano, da tudi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zanj ne bi bilo dela, ima iz naslova reparacije za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo po pravnomočni sodni odločbi v letu 1997 pravico do nadomestila plače, kot bi pripadalo delavcu na čakanju, saj je bil zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova plače oškodovan le v tem obsegu.
S splošnimi trditvami, da je imel opravljeni posel napake (pri čemer naročnik ni navedel, kakšne napake so bile ugotovljene in da je o njih obvestil izvajalca) ni mogel uspeti z svojimi pravicami glede napak izvršenega dela.
36. čl. ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Pozneje nastale terjatve mora dolžnik poravnati v celoti, kot se glasijo, četudi je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena, saj se nanje določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo.
S trditvijo, da bo dolžnik z začasno odredbo z blokado sredstev na računu do višine vtoževane terjatve utrpel samo neznatno škodo, ker ta denarna sredstva v bistvu niso njegova, ampak upnikova, upnik ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe po 3. odst. 270. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pomeniti ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, vendar za svoje trditve ne predlaga nobenih dokazov.
ZIZ člen 143, 143. ZPP člen 22, 22/2, 24, 24/1, 22, 22/2, 24, 24/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - Izključna krajevna pristojnost - predhodni preizkus tožbe
ZPP sodišču ne daje možnosti, da bi se lahko v kateri koli fazi postopka izreklo za krajevno nepristojno. S tem, da je sodišče obravnavalo upnikovo vlogo, ne da bi se ob predhodnem preizkusu izreklo za krajevno nepristojno, je sprejelo svojo krajevno pristojnost, ki je sedaj ne more (več) odkloniti.
Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.
ZPP člen 496, 496/2, 497, 497/3, 496, 496/2, 497, 497/3.
napoved pritožbe - taksna oprostitev
Ker je tožena stranka lokalna samoupravna skupnost je po 11. čl. Zakona o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks, na njeno napoved pritožbi bi sodišče zato moralo izdati sodbo in ne pošiljati poziva na plačilo sodne takse.
stroški - priznanje terjatve v stečajnem postopku - umik tožbe
Tožena stranka (v stečaju) ni upravičena do povračila stroškov za ugovor v pravdi, če je priznala tožnikovo terjatev v stečajnem postopku in je tožeča stranka tožbo zato umaknila.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 37, 38, 38-4.
odpravnina - osnova za odpravnino
Če je bilo v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada odpravnina v višini 24 povprečnih plač, ki jih je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, ni mogoče v osnovo šteti tudi prejemke, ki jih je delavec v tem obdobju prejel iz naslova delitve dobička po 37. členu SKPG-90.
Vprašanje, ali in kdaj postopek na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice po 5.odst. 143.čl. ZPPSL v učinke "res transacta" posega tako, da je izven tistega, za kar je po 5.odst. 143.čl. ZPPSL predviden, je vsebinsko in ne formalno vprašanje. Zato je o njem treba odločiti s sodbo in ne s sklepom.