ZPP člen 108, 108/1, 169, 169/2, 108, 108/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks niso priložene listine, predložitev katerih zahteva ZPP, je takšna vloga nepopolna in je potrebno vložnika pozvati, da jo v določenem roku dopolni s predložitvijo zahtevanih listin.
Vse dokler po nasprotni tožbi tožena stranka razpolaga s pravnomočnimi sodnimi odločbami, na podlagi katerih je uspela izterjati dolgovane zneske, ji ni moč očitati neupravičene obogatitve. Pritožnica bi spremembo teh odločb lahko izposlovala le z vložitvijo predloga za obnovo postopka, iz katerega je izhajal izvršilni naslov, kot pravilno ugotavlja že v pritožbi, ne more pa z zahtevkom zaradi neupravičene obogatitve poseči v pravnomočne sodne odločbe, s katerimi je bilo že odločeno o utemeljenosti terjatev tožene stranke. V vseh primerih, ko je bilo o utemeljenosti terjatev tožene stranke že pravnomočno razsojeno, je prvostopno sodišče imelo podlago za zavrženje dela nasprotne tožbe v drugem odstavku 333. člena ZPP.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je D.J., zavarovanec tožene stranke, ustavil svoje vozilo pred ožino, D.T., voznik avtomobila tožeče stranke, pa naj bi "oplazil" z vozilom pri hiši št. 324 Baščanska Draga. Takšna dejanska podlaga pa ne omogoča preizkusa, ali je za obravnavani odškodninski primer uporaba 1. odst. 178. čl. ZOR pravilna. V povzetih dejanskih ugotovitvah namreč ni odgovora na vprašanje, katero dolžnost varne vožnje je sploh prekršil zavarovanec tožene stranke. Zato povzete dejanske ugotovitve seveda tudi ne omogočajo presoje o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke.
postopek za vrnitev v kazenskem postopku zaplenjenega premoženja - stroški postopka
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS je treba smiselno uporabiti določbe ZNP o razlastitvenem postopku, ki mu je postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja po vsebini najbližji in ne določbe prvega odstavka 35. člena ZNP (kot zmotno meni pritožnica). 104. člena ZNP določa, da stroške postopka trpi tisti udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Predlagatelji, ki zahtevajo denacionalizacijo na pravni podlagi iz 5. čl. ZDEN, morajo dokazati, da je vsak izmed prodajalcev kot solastnikov nepremičnine sklenil sporno kupno pogodbo za svoj lastninski delež zaradi konkretne grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti. Pomanjkanje razlogov v sklepu o navedenem predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP.
Upniku je bil (preko njegovega pooblaščenca) vročen sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma za stroške za opravo izvršbe. Vendar upnik, kljub opozorilu na posledice, v postavljenem roku predujma ni založil. Zato je sodišča prve stopnje postopek na premičnine ustavilo.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je svoj del posojilne pogodbe izpolnila, mora tožena stranka vrniti neplačani del posojila. Pri tem ne morejo biti relevantni ugovori, da je stvar, katero je toženec kupil s posojilom, uničena.
Tožena stranka torej ni uspela dokazati, da si je pred objavo oglasa pridržala pravico potrditve že izdanega naročila, niti tega, da tožeča stranka ni opravila naročenega dela skladno z dogovorom, ker naj bi po trditvah tožene stranke ne izdelala tudi kupona za popust pri nakupih pri toženi stranki. Da je tožeči stranki naročila tudi izdelavo kupona za popust, niti ni zatrjevala. Čim pa je tako, je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da mora tožena stranka naročeno in v skladu z dogovorom opravljeno delo tožeči stranki plačati (600. člen v zvezi s prvim odstavkom 623. člena ZOR).
Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.
ZAP člen 27, 27/4, 36, 27, 27/4, 36. ZASP člen 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2, 81, 81/1, 189, 189/1, 189/2.
materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodba
Zgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice.
začasna odredba - vrnitev akceptnih nalogov - umik predloga za začasno odredbo
Sporni akceptni nalogi so bili res dani v zavarovanje plačila pogodbeno dogovorjene cene, a pritožnik prezre, da priznava, da tožena stranka ni izvedla vseh pogodbeno dogovorjenih del. Zato tožeča stranka očita toženi stranki (med drugim), da zlorablja dano pooblastilo glede predložitve akceptnih nalogov v izplačilo, ki temelji na predpostavki, da bodo pogodbena dela opravljena v skladu s pogodbo.
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti številko dolžnikovega žiro računa. Upnikove pritožbene navedbe pa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da žiro računu št. 50104-601-190391 ni dolžnikov. Upnik navaja, da gre za novo družbo, ki jo je ustanovil dolžnik, da bi lahko posloval preko drugega žiro računa in se izognil plačilu obveznosti. Vendar hkrati ne zatrjuje prehoda obveznosti na to (novo) pravno osebo. Zato za poplačilo izterjevane obveznosti ni moč seči na sredstva na žiro računu te druge pravne osebe.
Dolžnica za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanjo ni neugoden.
Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT, vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo štelo za nepopolen le glede oznake nepremičnin in v zvezi s tem predmetom izvršbe upnika pozvalo, da svoj predlog za izvršbo dopolni. Upnik tega v postavljenem roku ni storil, zato je bilo sodišče prve stopnje upravičeno v skladu z določbo 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, zavreči predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izvršbo na dolžnikove nepremičnine. Glede ostalih predlaganih sredstev in predmetov izvršbe pa je bil predlog za izvršbo ob vložitvi popolen. Zato sodišče prve stopnje za zavrženje predloga za izvršbo na ostale predmete izvršbe, ni imelo podlage v zakonu.