Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 25. člena ZTLR, ko je ugotovilo, da sta toženka in njen mož vedela, da gradita na tujem zemljišču, tožnik pa se temu ni uprl ter pravilno zaključilo, da sta s takšnim ravnanjem graditelja pridobila lastninsko pravico tako na zgrajenem gradbenem objektu, kot na zemljišču. V takšni situaciji ima tožnik le enega od treh zahtevkov, ki mu jih nudi določba prvega odstavka 25. člena ZTLR. Tožnik takšnega zahtevka dosedaj ni postavil. Omenjena določba pa drugačne rešitve obravnavane situacije (torej ustanovitev solastnine na spornem zemljišču in gradbenem objektu med lastnikom zemljišča in graditeljem) ne predvideva.
Dolžnikova (predlagateljeva) pravica je, da določi način izpolnitve, torej tudi pogoje, pod katerimi se deponirani predmet lahko izroči upniku (nasprotnemu udeležencu).
Tožeča stranka mora v primeru umika tožbe toženi stranki povrniti stroške postopka, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka (in ne tretja oseba) izpolnila zahtevek.
Če stranka ne razpolaga z listino, ki naj se v pravdi uporabi kot dokaz, ne pomeni, da izvedbe takšnega dokaza ne more predlagati, pri tem pa navede, kje se listina nahaja. Če je listina pri drugi stranki, veljajo pravila o edicijski dolžnosti.
Če gre za osebno kaznivo dejanje (ogrožanje varnosti po čl. 145/1 KZ), ne zadostuje predlog za kazenski pregon samo enega oškodovanca, še zlasti, ker se v obtožbi navedene grožnje nanašajo samo na tistega oškodovanca, ki je podal predlog, ne glede na morebitno prestrašenost oškodovank, ki predloga za kazenski pregon nista podali.
Rednega dela voznika avtobusa na rednih linijah ni mogoče šteti za službena potovanja, ker že sam smisel pojma "službeno potovanje" kaže na to, da gre za službeno potovanje le takrat, kadar gre za opravljanje posamičnih izrednih del in nalog, ne pa za redna dela po vnaprej določenem programu.
ZPP (1977) člen 186, 325, 354, 354/2, 354/2-13, 368. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrije Slovenije člen 9.
pogodba o zaposlitvi - bistvene sestavine pogodbe
Po določbi takrat veljavnega 9. člena kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91), je moral delodajalec v predlogu pogodbe o zaposlitvi določiti znesek osnovne plače, ne pa samo razporediti delavca v ustrezen razporeditveni razred. Zato mora delavcu izročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki bo v skladu s citirano kolektivno pogodbo dejavnosti.
Višina najemnine se upošteva v tisti višini, kot sta jo pravdni stranki sporazumno pismeno določili v sklenjeni najemni pogodbi. V primeru zmote glede višine najemnine, lahko stranka, ki je v zmoti, zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, po tem, ko je pogodba razveljavljena, pa še povrnitev škode. Ni pa mogoče zahtevati višjo najemnino, kot je določena s pogodbo, v primeru, da ta višina s pismenim aneksom k pogodbi kasneje ni spremenjena.
Vprašanje, ki ga je bilo dolžno razrešiti prvostopno sodišče, kot pravdno sodišče, pa je, ali je podan tudi škodni civilni delikt, ali so torej izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker je šlo v konkretnem primeru za trčenje dveh motornih vozil, je bilo sodišče prve stopnje dolžno izhajati iz določil 1. oziroma 2. odstavka 178. člena ZOR, po katerih odgovarjajo imetniki motornih vozil med seboj (v notranjem razmerju) po načelu krivdne odgovornosti. Glede na predpisano načelo pa je povzročitelj škode dolžan drugemu povrniti škodo, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde (glej 1. odst. 154. čl. ZOR). Ker torej ZOR izhaja iz pravila domnevne krivde, je bilo prvostopno sodišče dolžno upoštevati, da zakonska domneva ne velja za vsako stopnjo krivde, pač pa le za navadno malomarnost. Pritožba namreč graja dokazno oceno in presojo sodišča prve stopnje, ki dejansko ni podana v skladu z metodo ugotavljanja materialne resnice (glej 7. čl. ZPP/77), niti ne vsebuje podrobne analize izpovedi v kazenskem postopku ter eventuelnih drugih dokaznih sredstev iz tega postopka v skladu s pravilom proste prosoje dokazov v pravdnem postopku (glej 8. čl. ZPP/77).
Četrti odstavek 40. člena ZIZ določa, da je v naknadnem roku treba plačati sodno takso za predlog za izvršbo, ne pa, da je treba sodišču predložiti dokazilo o plačilu takse za predlog za izvršbo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
reintegracija
Strokovna izobrazba za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ne pomenijo samo pogojev za sklenitev delovnega razmerja, ampak tudi pogoje za razporeditev po reintegraciji delavca, pri čemer mora delovno mesto, na katero je delavec razporejen, ustrezati tudi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
Če tožena stranka ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo tožnikovi naknadno pridobljeni strokovni izobrazbi, niti ga ni imela sistemiziranega v svojem aktu, bi lahko takrat za tožnika določila čakanje na delo oz. izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Tudi če je ovadba za dejanje, ki velja za gospodarski prestopek, zavržena, to še ne pomeni, da to dejanje ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti, če je takšna kršitev opredeljena v aktih delodajalca.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 58, 53, 53/1, 53/2, 55, 58. ZPP člen 8, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delno plačilo
Zakon o pravdnem postopku ima načelo proste presoje dokazov za temeljno načelo in zato ne pozna vrednostne stopnje dokazil. To pomeni, da se smejo dokazovati vsa dejstva z vsemi dokazili (tako tudi delno plačilo terjatve z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžne stranke). Dokazujejo se le konkretno zatrjevana dejstva (v izvršbi na podlagi verodostojne listine tista, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična), kakršno pa trditev o delnem plačilu uveljavljane terjatve, brez navedbe zneska in datuma delnega plačila, prav gotovo ni.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. V izvršilno zadevo so vstopili v tisto situacijo, v kateri je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.Zadostuje ugotovitev, da so vsi trije pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku S. D.. S tem je podano univerzalno nasledstvo, kar pomeni, da so vsi trije pritožniki nasledniki dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil zato potreben kakšen posebej procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. Zato se procesno pravno razmerje nadaljuje z njimi kot novimi subjekti.
splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - tatvina
Po splošnih pogojih zavarovalnica ne krije škode na zavarovani stvari zaradi kršitve zaščitinh ukrepov. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, kar tožeča stranka navaja trditve in ponuja dokaz v smeri odsotnosti vzročne zveze med tatvino avtomobila in tožnikovo kršitvijo zaščitnih ukrepov.