splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska - tatvina
Po splošnih pogojih zavarovalnica ne krije škode na zavarovani stvari zaradi kršitve zaščitinh ukrepov. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, kar tožeča stranka navaja trditve in ponuja dokaz v smeri odsotnosti vzročne zveze med tatvino avtomobila in tožnikovo kršitvijo zaščitnih ukrepov.
ZPP člen 13, 181, 181/3, 315, 13, 181, 181/3, 315.
vmesna sodba - predhodno vprašanje
Ko sodišče odloča o predhodnem vprašanju, odloča o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v glavni stvari, zato je predhodno le takšno pravno razmerje ali takšna pravica, ki je pravnomočnost v glavni stvari ne zajema. Ko pa sodišče z vmesno sodbo odloča na podlagi tožbenega zahtevka, odloča o kvalitatitvnem delu tožbenega zahtevka in s tem o delu glavne stvari. Medtem ko sodišče lahko po lastni iniciativi razcepi tožbeni zahtevek v ugotovitveni in dajatveni del in o podlagi tožbenega zahtevka odloča z vmesno sodbo, ne more samo, brez postavljenega vmesnega ugotovitvenega zahtevka, doseči, da bi postala pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju.
Pri darilni pogodbi motiv lahko predstavlja del pravne podlage pravnega posla. Ni nujno, da bi pravdni stranki vnesli motiv v pravno podlago pri sklenitvi pravnega posla tako, da bi to dejstvo zapisali v pogodbo, ampak lahko motiv ustno določita kot del pravne podlage, s čimer je prešel v vsebino neodplačnega pravnega posla.
Če dolžnik v ugovoru zatrjuje, da je terjatev poravnal z nakazilom na upnikov žiro račun, mora predložiti listino o zatrjevanem plačilu; te svoje obveznosti ne more nadomestiti tako, da predlaga kakšne druge dokaze (npr. zaslišanje stranke).
Ker v času prometne nezgode družba ni poslovala, tožnik ni bil direktor družbe, tožnikova odostost ni mogla vplivati na večji ali manjši dohodek družbe - ni vzročne zveze.
Potem ko je bila tožba vročena toženi stranki in je prvostopno sodišče trikrat izdalo sodbo, ki je bila s strani pritožbenega sodišča trikrat razveljavljena, pravdni postopek ni več v fazi predhodnega preizkusa tožbe in se zato prvostopno sodišče ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
Ker je upnik dokazal, da je za sestavo predloga potreboval podatke o dolžnikovem premoženju in je zato najel zasebnega detektiva, ki je izstavil upniku račun, gre za potrebne stroške v zvezi z izvršbo.
SKPG člen 44, 44/4. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 42, 42/4-4.
solidarnostna pomoč - nesreča pri delu
Po določbi 42. člena kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 20/91) pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru daljše bolezni. Odsotnost zaradi daljše bolezni je tudi taka odsotnost, ki je posledica nezgode na delu.
Delavec v obdobju bolniškega staleža res prejema 100-odstotno nadomestilo plače, vendar ne prejema dejanske plače, kot če bi delal, saj ne prejema plače iz naslova učinkovitosti oz. stimulativnega dela.
vrnitev v prejšnje stanje - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.
Tožnik, ki umakne tožbo mora povrniti nasprotni stranki stroške. Te obveznosti je prost le, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec šele med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna in zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo. Glede dolžnikovega upravičenja po 274. čl. ZIP (oziroma 279. čl. ZIZ) navedeno pomeni, da upnik predlaganega sredstva zavarovanja ni opravičil in se je v okviru dispozicije s svojim predlogom oziroma zahtevkom odrekel presoji njegove utemeljenosti. Nasprotna ugotovitev bi bila mogoča le v primeru, da bi predlog za zavarovanje umaknil zaradi in takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka, katerega varstvo je z začasno odredbo predlagal.
Za nakupno komisijo je značilno, da komisionar kupuje blago za svojega komitenta, toda v svojem imenu. Zato je on tisti, ki nastopa proti prodajalcu kot kupec. Zaradi navedenega lahko prodajalec zahteva plačilo samo od komisionarja, in ne od njegovega komitenta. Ta je namreč v pravnem razmerju samo s komisionarjem, in sicer na podlagi komisijske pogodbe, ne pa s prodajalcem.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373, 373-2. ZOR člen 600, 600.
pogodba o delu - listina - aktivna legitimacija
Predmet Pogodbe št. 1/95 je bila izdelava, prevoz in montaža opreme (tj. blagajniških pultov in druge vgradne opreme) na objektu ter montaža tipske opreme, katero bodo dobavili drugi dobavitelji (1. člen pogodbe). To pa predstavlja predmet pogodbe o delu (600. člen ZOR), ne pa gradbene pogodbe, kot zmotno zatrjuje tožena stranka. Glede na naravo, obseg in zahtevnost namreč ne gre za takšna dela, da bi jih lahko šteli za gredbena dela.
Kadar je že dovoljena izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh dolžnikovih premičnin, ni dovoljena začasna odredba s hrambo posameznih od teh premičnin, ker bo namen zavarovanja dosežen z opravo izvršbe.
KZ člen 134, 134/1-3, 134, 134/1-3. ZKP člen 373, 373.
ugotovitev dejanskega stanja - dejanje oškodovanca - vzročna zveza
Če se očitno vinjeni oškodovanec neprimerno obnaša do obdolženca, ki ga zaradi tega odrine tako, da oškodovanec pade po tleh in se hudo telesno poškoduje, je podana krivdna oblika nezavestne malomarnosti.
V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.
Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).