Pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala niti da hladilni stroj ni bil potreben niti da ga ni prejela, prav tako pa tudi ni nasprotovala navedbam tožene stranke, da je bilo najprej izvršeno plačilo in šele nato je bil stroj izdelan ter dostavljen. Zato je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na to odločilno pravno dejstvo. Za znesek 480.000,00 SIT, ki ga je tožeča stranka naročila plačati toženi stranki preko svojega dolžnika D. d.d., je od tožene stranke kak mesec po plačilu prejela hladilno napravo. Stečajna masa, ki je bila tako zmanjšana za 480.000,00 SIT, je bila povečana za hladilno napravo, ki je bila vredna prav toliko. Objektivni element izpodbojnosti tako ni podan.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ne držijo dolžnikove ugovorne navedbe, da naj predlog za izvršbo ne bi vseboval naložitvenega dela v smislu 1. odst. 41. čl. ZIZ. Vse ostale ugovorne navedbe se navezujejo na zgoraj opisane dejansko in pravno napačne trditve, zato so neutemeljene tudi te.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - naslov dolžnika
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
Če sta toženca ravnala pošteno ob nakupu in vpisu lastninske pravice nepremičnine v zemljiško knjigo - se zanesla na podatke v zemljiški knjigi, ne trpita škodljivih posledic, čeprav je tožnik prej pridobil na nepremičnini lastninsko pravico s priposestvovanjem, a lastninske pravice na tej podlagi ni vpisal v zemljiško knjigo.
Tožeča stranka (zdravstveni dom) ni dokazala, da je s toženo stranko (gospodarska družba) sklenila pogodbo, da bo za njene delavce opravljala določene storitve. Tudi če so delavci tožene stranke hodili v zobno ambulanto tožeče stranke, s tem ni izkazano, da bi tožena stranka tožeči ponudila ali naročila, naj zanje opravi storitve. S tem, ko so bile storitve opravljene, tožena stranka na račun tožeče stranke tudi ni pridobila nobene premoženjske koristi.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3. ZMZPP člen 104, 104/1, 108, 108/6. ZIZ člen 13.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - obstoj izvršilnega naslova
Stečajni senat po določbi 144. člena ZPPSL odločanje, o tem koga bo napotilo, da začne postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve, omeji le na ugotavljanje okoliščine, ali je upnik, katerega terjatev je bila prerekana, zanjo že dosegel izvršilni naslov, ali pa ne.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba
Stranka, s katero je bila pogodba sklenjena lahko zahteva povrnitev škode ali tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da ta ni imel pooblastila.
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.
V skladu z določbo 131. člena ZD zapuščinsko sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, kadar je to potrebno. Po določbi 2. odstavka 192. člena ZD pa sodišče preden postavi začasnega skrbnika, če je to mogoče, glede osebe skrbnika, zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati. Umestitev določbe 192. člena ZD v poglavje o pripravljalnih opravilih v zapuščinskem postopku kaže na to, da je mogoče skrbnika zapuščine postaviti celo izven naroka. Omenjena določba tudi ne predvideva obveznega zaslišanja tistih, ki so upravičeni dedovati. Določa le, da se jih zasliši, če je to mogoče. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje res postavilo začasnega skrbnika zapuščine, ne da bi pred tem zaslišalo pritožnico oz. njenega začasnega skrbnika. Slednje pa na pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivalo.
ZIZ člen 290, 290/1, 290/2, 292, 290, 290/1, 290/2, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 104, 104.
izvršitelj - stroški izvršilnega postopka - predujem za izvršilne stroške - vpis v register
Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 421, 421-2, 421-3, 421-9, 421, 421-2, 421-3, 421-9. ZIP člen 55a, 55a/6, 55a, 55a/6.
obnova postopka
Če dolžnik v predlogu za obnovo postopka uveljavlja več razlogov za obnovo postopka, mora sodišče prve stopnje v sklepu s katerim predlog zavrže (ali zavrne) obravnavati vse uveljavljane razloge in do njih zavzeti stališče.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
V postopku sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, zato splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenih naslovih, ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa taka navedba ne pomeni ovire. Dolžnik namreč le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Odvetnik je fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic in zanj ne veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte. Ker ne gre za gospodarski spor oziroma izvršbo je sodišče pravilno odmerilo upnikove izvršilne stroške.