Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Besede, navedene v obtožbi kot resna grožnja, morajo objektivno povzročiti osebno prizadetost oškodovanca v občutku lastne varnosti. Zato zgolj njegova subjetivna prizadetost zaradi izrečenih besed, ki se sploh ne nanašajo na njegovo varnost, ne zadostne za storitev kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
Tožeča stranka je zatrjevala dejstvo, da dolžnik (toženkin mož) nima dovolj sredstev za izpolnitev terjatve tožnice. Tožena stranka je očitno spregledala, da sodišče tožbenemu zahtevku ni ugodilo v celoti, ampak le v obsegu kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve tožnice.
Kadar tožeča stranka oceni vrednost spornega predmeta v tožbi in gre za tožbeni zahtevek, ki se ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi. Ker se pri ugotovitvenih tožbah označuje kot vrednost spornega predmeta vrednost interesa tožeče stranke, sodišče ni dolžno postopati po tretjem odstavku 44. člena ZPP po uradni dolžnosti.
Obtoženčevo ravnanje, ko je s tem da je udarjal s kijem po vozilu oškodovanca in ga s svojim vozilom zaparkiral tako, da ta ni mogel nikamor, z namenom da s tem omogoči soobtoženemu, da ga ta s streli s pištolo umori, je šteti za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja umora, čeprav ta prav za takrat ni bila vnaprej dogovorjena, je pa med obtožencema obstajalo soglasje, da bo do takšnega obračuna s sedaj pokojnim nekoč, ko bodo za to izpolnjeni pogoji, prišlo.
Sodišče prve stopnje je upravičeno uporabilo določila čl. 14 KZ - dejanje majhnega pomena, čeprav državni tožilec meni v pritožbi, da v zvezi s kaznivim dejanjem omogočanja uživanja mamil po čl. 197/I KZ uporaba navedenega inštituta ne pride v poštev. Šlo je namreč za dejanje, v katerem je obtoženec izročil 28-letnemu prijatelju cigareto, ki je vsebovala tobak in marihuano. Od dejanja pa je poteklo že 4 leta. Zato obtoženčevo dejanje ni imelo škodljivih posledic.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja
Sodišče prve stopnje ni obsežno obrazložilo, ali so v zvezi s prometno nesrečo v izreku sodbe navedene tri kršitve, v vzročni zvezi z nastalo nezgodo. Glede na spremembo hoje pešca, ki je hodil v isti smeri po sredini voznega pasu in ne bi spreminjal smer svoje hoje, pa se pokaže, da obrazložitev sodbe prihaja sama s seboj v nasprotje in je tudi v nasprotju z opisom dejanja in gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Sodišče prve stopnje je zato, ker ni zaslišalo ene od prič, ki naj bi bila pri kaznivem dejanju prikrivanja "podaljšana roka" obdolženca, nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Ček je ponarejen s samim lažnim podpisom in je s tem že storjeno kaznivo dejanje.
Če ostale rubrike na čeku izpolni druga oseba, to ne vpliva na kazensko odgovornost tistega, ki je ček lažno podpisal. Vsebina teh rubrik pa tudi ni lažna.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.
ZDSS člen 22. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 21. SKPG člen 12. ZDR člen 36.
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.
Protipraven posel ne more biti podlaga za davčno obveznost, zato je pritožbeno sodišče oprostilo obdolženca zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ker je bil zaradi istih dogodkov že obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije.
ZOR člen 13, 13. ZDR člen 17, 100, 100/1, 100/1-2. ZGD člen 250. ZTPDR člen 13, 13.
odpoklic in odpravnina direktorja - prenehanje delovnega razmerja
Odpoklic s funkcije direktorja po 250. členu ZGD še ne predstavlja avtomatično tudi zakonitega razloga za prenehanje delovnega razmerja, če je imel direktor sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Odpoklicanemu direktorju preneha delovno razmerje lahko le v skladu s 100. členom ZDR oz. iz drugih, v zakonu določenih razlogov.
ZDR člen 36f, 36f/3, 57. SKPG-93 člen 44, 44/1. ZPP člen 354, 354/2. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačanem letnem dopustu člen 5, 5-2.
plače in drugi prejemki - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - odpravnina - regres za letni dopust
Odpravnina po 3. odst. 36.f člena ZDR zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja (44. člen SKPG-93), zato je tožena stranka dolžna od tega dne dalje delavcu izplačati zakonite zamudne obresti.
Delavcu, kateremu preneha delovno razmerje kot trajnemu višku, pripada regres za letni dopust, ki se po SKPG-93 izplača najkasneje do konca meseca julija. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, s tem pa tudi do regresa za letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev po 57. čl. ZDR, zato ni bistveno, da mu je delovno razmerje prenehalo v mesecu maju in ni trajalo do konca koledarskega leta, če je bil pred tem nepretrgoma zaposlen 6 mesecev.
ZDSS člen 19, 19/1. ZTPDR člen 49, 49/4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (1993) člen 44, 44/1. ZPP (1977) člen 154, 166, 277, 277/1, 380, 380-3.
Ravnanje tožene stranke, ki tožnicam ni izplačevala plač in tudi ne regresa za redni letni dopust, pomeni samovoljno ravnanje, saj predstavlja grobo kršitev predpisov o pravicah delavcev. Ob izpolnjeni predpostavki, da obstaja nevarnost, da bo tožnicam otežena izterjava njihovih terjatev, so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe, s katero bi sodišče prepovedalo delodajalcu odtujitev oz. obremenitev njegove nepremičnine.
Da bi lahko sodišče obravnavalo zahtevek tožnikov in ugotovilo, da so toženci res preprečevali in motili tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti vožnje, bi moralo najprej ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila ta služnost ustanovljena in se izvrševala. Če se je sodišče odločilo za izvedbo dokaza z ogledom, potem bi moralo ugotoviti tista dejstva, ki so pomembna za to odločitev. Ta dejstva pa morajo biti razvidna tudi iz zapisnika, ki mora biti sestavljen tako, da bodo iz njega razvidne ugotovitve sodišča prve stopnje.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 319/2, 339/2-12, 319/2, 339/2-12.
razsojena stvar - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine
Mladoletnemu tožniku je bila že delno prisojena preživnina 8.000,00 SIT mesečno in drugi tožnici verzijski zahtevek v višini 70.000,00 SIT. V navedeni višini namreč toženec s svojo pritožbo prve sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijal. S sodbo je sodišče prve stopnje (očitno sledeč spremenjenemu tožbenemu zahtevku) ponovno odločilo tudi o tistem delu zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno (2. odst. 319. čl. ZPP). Toženec torej utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Na podlagi določila 2. odst. 354. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo. Ocena življenskih potreb 9 letnega otroka in preživniskih možnosti staršev.
V primeru postopka redne likvidacije po določbah Zakona o gospodarskih družbah ni pravnih posledic v smislu določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in tako ne pride do prekinitve postopka po določbi 205. čl. ZPP.